Osem ustavnih odločb še ni izvršenih, med njimi tudi odločba o izbrisanih, za 10 odločb pa še ni potekel rok za izvršitev, je v pogovoru za STA dejal predsednik ustavnega sodišča Jože Tratnik. Med slednjimi je tudi odločba o plačah sodnikov, ki bo po njegovem mnenju "zdaj vroč kostanj v rokah ministra za pravosodje oz. ministrice za javno upravo".
Razmerje med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo je včasih malce bolj zapleteno, kot je sicer jasno zapisano v ustavi, je v pogovoru pred dnevom ustavnosti, 23. decembrom, dejal Tratnik. Ustava določa prirejenost vseh treh vej oblasti na principu zavor in ravnotežij. To naj bi bilo tudi izhodišče za odločbo o plačah sodnikov.
"V tej odločbi nismo govorili o plačilnih razredih posameznih sodnikov, temveč o prirejenosti treh vej oblasti. Povedali smo, da je treba to zagotoviti tudi v plačnem sistemu, da lahko govorimo o enakosti in da ne govorimo o tem, da je sodstvo podrejeno drugi veji oblasti," je dejal Tratnik.
Po njegovih besedah je še vedno osem odločb ustavnega sodišča neizvršenih ali pa deloma neizvršenih. Poleg tega so tudi odločbe, ki jim rok za izvršitev še ni potekel. Od neizvršenih, ki jim je rok že potekel, je odločba glede zakona o volitvah v DZ. Tu se je DZ deloma odzval, ne pa v celoti, je pojasnil. Zakonodajalec pa se ni odzval pri odločbi glede zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij za območje občine Koper.
Med neizvršenimi odločbami je Tratnik omenil še odločbo o zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS oz. izbrisanih. "O tem je bilo že več poskusov v DZ, med njimi tudi, da bi rešili zadevo z ustavnim zakonom, ampak do rešitve tega vprašanja še ni prišlo."
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je tudi eden od zakonov, kjer ni odziva zakonodajalca, kar pa gre po Tratnikovem mnenju tudi v škodo državljanov RS. Med odločbami, kjer še ni bilo odziva DZ, je omenil še zakon o žrtvah vojnega nasilja, zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, zakon o dopolnitvah zakona o državnem svetu, kjer gre za položaj poklicnih funkcionarjev v DS, in pa zakon o kazenskem postopku.
Za deset odločb ustavnega sodišča pa še ni potekel rok za izvršitev in je še možno, da se zadeva razreši v postavljenem roku. Ena od zadnjih odločb je odločba o plačah sodnikov, ki bo "zdaj vroč kostanj v rokah ministra za pravosodje oz. ministrice za javno upravo in bo ta problem treba razrešiti", je ocenil Tratnik. Ustavno sodišče je po njegovo govorilo samo o prirejenosti treh vej oblasti in o tem, da je treba v skladu s to prirejenostjo enakovredno tudi nagrajevati funkcionarje vseh treh vej oblasti.
"To seveda ne pomeni, da je absolutno potrebno sodniške plače izvzeti iz zakona o sistemu plač v javnem sektorju, plače pa morajo biti urejene v zakonu. Del plač sodnikov se ni urejal samo v zakonu, temveč je bil glede usklajevanja vezan na kolektivne pogodbe. V kolektivnem usklajevanju namreč sodniki ne morejo sodelovati in so le deležni rezultatov usklajevanja drugih," je pojasnil Tratnik.
Po njegovem razmišljanju bi se lahko v enotnem sistemu določila splošna spodnja in zgornja meja sodniške plače, razmerja znotraj sodstva pa bi se urejala v zakonu o sodniški službi. "Kakšne rešitve bo sprejela vlada in jih predlagala DZ, pa težko konkretiziram," je še dejal.
Tratnik meni, da je odločba o izbrisanih iz leta 1999, pri kateri ni sodeloval, ker še ni bil ustavni sodnik, dala jasna izhodišča, kako se da zadevo rešiti. Iz odločb ustavnega sodišča izhaja, da ima način izvršitve, ki je določen v odločbi ustavnega sodišča, značaj zakona. "Ustavno sodišče je v odločbi iz leta 1999 povedalo, kako naj se ta izvrši, in če bi se izvršila, najbrž ne bi bilo več problema. Dlje, ko se odmikamo od tiste odločbe, več, ko je zapletov, težje je seveda realizirati zadevo," je ocenil.
"Ustavni zakon za rešitev zadeve je vprašljiv. Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da je tak zakon v primerih, ko se z ustavnim zakonom urejajo zadeve, ki niso ustavnopravnega značaja, lahko predmet presoje ustavnega sodišča. To je razvidno tudi iz prakse drugih ustavnih sodišč," je pojasnil Tratnik. Poudaril je, da ustavno sodišče ne presoja, ali je zakon v skladu z odločbo ustavnega sodišča, temveč ali je v skladu z ustavo.
Ob vprašanju ugleda sodstva in sodelovanja z državnimi institucijami je Tratnik ocenil, da so bile relacije ustavnega sodišča s predsednikom države, DZ, vlado, pa tudi z ministrstvom za pravosodje vedno korektne in dobre. Kot je dodal, pa ustavno sodišče opozarja na problem velikega pripada zadev, ki zadnja leta narašča.
Na to je bila opozorjena že prejšnja vlada, ki je predlagala spremembo zakona o ustavnem sodišču. Prišlo je do sprememb druge zakonodaje, tako da se ne povečujejo zaostanki na ustavnem sodišču, je dodal.
Za razbremenitev ustavnega sodišča pa se je s pobudo za spremembo ustave zavzel tudi predsednik republike Danilo Türk. Po Tratnikovih besedah je predsednik republike v šestih točkah izrazil izhodišča za spremembo ustave oz. ureditev položaja ustavnega sodišča ter njegove pristojnosti. "Upam, da bodo stvari tekle v to smer," je dejal in opozoril, da bo za to potrebna dvotretjinska večina.
Kot poseben vidik ugleda sodstva pa je izpostavil odnos družbe. Skozi pritožbe in pobude na ustavnem sodišču po Tratnikovih besedah ugotavljajo, "da je v naši družbi princip nespoštovanja odločitev katerih koli oblastvenih organov. Ne priznavajo se odločitve, vlagajo se ugovori in pritožbe ter druga pravna sredstva, kar v neskončnost podaljšuje postopke."
Pritožbe na ustavno sodišče se vlagajo, kot da je to sodišče le nadaljnja stopnja v rednih postopkih. Pri tem pa že nekateri napovedujejo tudi tožbe pri sodišču za človekove pravice v Strasbourgu oz. na Sodišču Evropskih skupnosti v Luxembourgu.
Po njegovem mnenju prej velja absolutno nezaupanje v odločitve vseh oblastvenih organov kot neko zaupanje v pravni red. "Ko bomo prekoračili to mejo in zaupali, da so oblastveni organi, posebej še sodni organi tisti, ki sodijo, ki imajo pravico odločanja in jim tudi zaupamo, potem bo najbrž situacija boljša," je napovedal Tratnik.
Glede na letni pripad rednih sodišč in ustavnega sodišča v kratkem času ni videti izboljšanja stanja. Število prebivalcev in število sodnih oz. ustavnosodnih zadev v Sloveniji je v nesorazmerju glede na druge evropske države. Tratnik je še ocenil, da najbrž manjka demokratične zrelosti in zaupanja v pravno državo tako ljudem kot včasih tudi državi oz. državnim institucijam.