Janez Bohorič je eden najbolj uglednih slovenskih direktorjev, ki pripada še skupini »old boysov«. Z njim smo se pogovarjali o fenomenu menedžerskih odkupov v Sloveniji in procesu tajkunizacije države. O vplivu svetovne finančne krize na poslovanje koncerna Sava, o povezovanju Gorenjske banke z Abanko, o odnosih s Stanetom Valantom iz NFD ter o (ne)primernosti gospodarske politike vlade pri spoprijemanju s posledicami recesije.
Ste tudi vi med tistimi direktorji, ki zaradi posledic recesije zadnje mesece bolj slabo spijo?Recesija je marsikomu poslabšala spanec. Jaz nisem med tistimi srečniki, da me ne bi skrbelo, če stvari ne gredo tako, kot bi želel. To me vznemirja in ponoči, ob treh ali štirih, ko se zbudim po prvem spanju, o tem razmišljam.
Gotovo bolje spite kot Igor Bavčar ali Boško Šrot.
Tega ne vem. Ne vem, kje spita, s kom spita in kako spita ter s kakšnimi mislimi hodita spat. Če me sprašujete, ali imam čisto vest – jo imam. Kar se vesti tiče, sem vedno lahko spal. Drugo pa so okoliščine in problemi, ki jih kriza prinaša celemu svetu.
Sava je podobno kot Istrabenz finančni holding, a ni zašla v tako velike finančne težave. Zakaj?
Razlika med Istrabenzom in drugimi finančnimi holdingi ter Savo je velikanska. Po definiciji zakona o gospodarskih družbah smo koncern, ne samo finančni holding. Imamo sicer lastnosti finančnega in mešanega holdinga, a v bistvu smo koncern. Sava ima enotno vodstvo, ki upravlja in vodi vse odvisne družbe. Ko so se pripravljali različni pogromi proti finančnim holdingom in tajkunom, smo opozorili, da nismo samo finančni holding, da nam ne bi naredili več škode kot koristi. Holdingi med seboj niso niti enaki, ne primerljivi. Sploh pa Sava ni primerljiva s temi finančnimi holdingi, ki so bili ustanovljeni samo za to, da se bodo ukvarjali s finančnimi transakcijami, z nakupi in prodajo vrednostnih papirjev. Naša osnovna dejavnost po strukturi prihodka je še vedno gumarstvo, ki ustvarja polovico letnega prihodka. Trideset odstotkov prihodka ustvarimo s turizmom, 15 z nepremičninskimi posli, preostalo pa so druge dejavnosti, ki jih še razvijamo. Manj je znano, da je Sava danes zelo močno razvojno usmerjena v energetiki – ukvarjamo se z reševanjem problemov racionalne proizvodnje in potrošnje energije, vključno z izolacijskimi sistemi, racionalizacijo klimatizacijskih naprav, usmerili pa smo se tudi v uporabo obnovljivih virov energije. Javnosti je poznan naš projekt ogrevanja Črnomlja. Prevzeli smo njihovo komunalno ogrevanje, ki je bilo na podlagi nafte, in tako sorazmerno drago in neracionalno, in ga predelali za gretje z lesno biomaso. Projekt danes upravljamo in vodimo, pri tej investiciji pa je z določenim procentom sodelovala tudi država. Črnomaljci se danes ceneje ogrevajo, mi pa pri tem ustvarjamo del našega dobička. Tudi v Bosni imamo tovarno za proizvodnjo izdelkov iz lesne biomase, ki jih izvažamo po vsej Evropi.
Dejavnosti vašega koncerna so res razvejene. V zadnjih letih je prišlo do konsolidacije podjetij znotraj gorenjske mreže. Pomembna ustanova znotraj omrežja je Gorenjska banka. Vam je bilo zaradi nje lažje konsolidirati to mrežo in nekatere lastniške povezave z družbami NFD?
Skupina Sava polovico letnega prihodka – okoli 110 milijonov evrov ustvari s prodajo gumenotehničnih proizvodov. Nekateri naši izdelki so v svetovnem vrhu, denimo na področju pnevmatike za skuterje. Sava jo zna delati bolje kot kdorkoli drug na svetu.
VEČ V TISKANI IZDAJI
