Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Intervju: dr. Mihael Perman

Deli na:

Dr. Mihael Perman opozarja, da imajo v večini evropskih držav nadzorniki nad zavarovalnim trgom imuniteto pred odškodninskimi tožbami za svoje strokovne odločitve, v Sloveniji pa tega ni. Načeloma podpira idejo, da velik del zavarovalniške industrije v Sloveniji ostane v slovenski lasti, toda ne za vsako ceno. Delovanje države mora biti jasno razmejeno od upravljanja družb v državni lasti. Glede namena Zveze društev upokojencev za prevzem zdravstvene zavarovalnice Vzajemna se mu zdi pravičneje, da bi bila sestava nadzornega sveta uravnotežena. Slovenske zavarovalnice so stroškovno neučinkovite, ugotavlja. Možnost za rast zavarovalnic pri nas so po njegovem predvsem pri življenjskih zavarovanjih.

Dr. Mihael Perman opozarja, da imajo v večini evropskih držav nadzorniki nad zavarovalnim trgom imuniteto pred odškodninskimi tožbami za svoje strokovne odločitve, v Sloveniji pa tega ni. Načeloma podpira idejo, da velik del zavarovalniške industrije v Sloveniji ostane v slovenski lasti, toda ne za vsako ceno. Delovanje države mora biti jasno razmejeno od upravljanja družb v državni lasti. Glede namena Zveze društev upokojencev za prevzem zdravstvene zavarovalnice Vzajemna se mu zdi pravičneje, da bi bila sestava nadzornega sveta uravnotežena. Slovenske zavarovalnice so stroškovno neučinkovite, ugotavlja. Možnost za rast zavarovalnic pri nas so po njegovem predvsem pri življenjskih zavarovanjih.

Imate občutek, da sedanja vlada dovolj ščiti neodvisnost in avtonomijo Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) ter vas kot njenega direktorja?

Neodvisnost AZN je definirana v zakonu, vlada imenuje direktorja agencije, zakon o zavarovalništvu določa, kdaj ga lahko razreši. V glavnem ga lahko razreši zaradi hudih kršitev, ki morajo biti dokumentirane in v nekaterih primerih podprte z odločitvami sodišča. V tem pogledu je neodvisnost agencije zagotovljena, zavzemam pa se za povečanje neodvisnosti s tem, da bi AZN izvzeli iz sistema javnih uslužbencev in ji dali tudi v finančnem smislu avtonomijo. Financirana je z majhnim davkom od premij, od vsake premije gre nekaj manj kot ena tisočinka za financiranje AZN. Finančni načrt potrjujejo ministrstvo za finance. Nadgradnja neodvisnosti bi bila torej izvzetje iz sistema javnih uslužbencev, kot velja za Banko Slovenije, in da imamo tudi pri odločanju o financiranju bolj proste roke.

Zakaj kot direktor AZN niste zavarovani pred morebitnimi odškodninskimi tožbami?

V večini evropskih držav imajo nadzorniki v tem smislu imuniteto. Ta ne velja za kazniva dejanja, toda ne morejo jih tožiti za odločitve na tej funkciji.  Konkretno: če agencija nekomu ne da licence za člana uprave neke zavarovalnice, se ta lahko pritoži pri vrhovnem sodišču, in če mu da sodišče prav, lahko zoper AZN sproži odškodninsko tožbo. Ni izključeno, da bi v taki odškodninski tožbi lahko tudi zmagal. V večini drugih evropskih držav so nadzorniki pred takimi tožbami zaščiteni.

Več kot 60 odstotkov Zavarovalnice Triglav, naše največje zavarovalnice, imata v lasti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (34 odstotkov) in Slovenska odškodninska družba (28 odstotkov). Je takšna lastniška struktura zaviralna za razvoj in poslovanje zavarovalnice?

O tem je težko soditi. Vsekakor je razvidni in aktivni lastnik večinoma dober za zavarovalnico, ker je potem tudi močnejši nadzor nad delovanjem uprave, poslovne odločitve so bolj jasne. Sod ima omejeno življenjsko dobo. Če se prav spomnim, se bo končala leta 2014; trgovanje z delnicami Zavarovalnice Triglav na borzi se prebuja, delež Soda se bo torej spremenil, ni pa jasno, kdo bo s trgovanjem postal njegov lastnik. Ostane torej tretjinski delež Zpiza. Upajmo, da se bo lastništvo, ne le Triglava, ampak celotne slovenske zavarovalne industrije sčasoma konsolidiralo. Razvidni bodo lastniki, ki bodo sprejemali jasne, v prihodnost usmerjene poslovne odločitve.
 

Se strinjate z mnenjem nekaterih, da je v nacionalnem interesu ohranitev Zavarovalnice Triglav v slovenski lasti?

V načelu podpiram idejo, da velik delež finančne industrije ostane v slovenski lasti. Če pogledate podatke pred nekaj meseci, kažejo, da tuji lastniki v Sloveniji pustijo le šest odstotkov svojih dobičkov. Lastništvo finančne industrije je tudi eden od močnih stebrov neodvisnosti. To se je pokazalo lani, ko smo med predsedovanjem Evropski uniji vodili pogajanja o zavarovalni direktivi solventnost 2. To, da so pri nas slovenski lastniki še vedno 90-odstotni lastniki zavarovalne industrije, nam je dalo precejšnjo veljavo. Ne zastopam pa slovenskega lastništva za vsako ceno. Ko se bo lastništvo v prihodnosti spreminjalo, se mora to dogajati na tržnih osnovah. Novi lastniki morajo delnice kupiti po tržni ceni; upam, da se bo lastništvo v slovenski zavarovalni industriji ustalilo, da bo pridobila dolgoročno dobre lastnike. Nisem sicer proti temu, da ima Zpiz v lasti del Triglava, takšne lastniške strukture so tudi drugod po Evropi. Vprašanje je bolj to, da je treba jasno razmejiti delovanje države in upravljanje družb, ki so deloma v državni lasti. Država ali Zpiz kot lastnik tretjine Triglava ima pri imenovanju uprave besedo, enako pri nadziranju, toda v vsakodnevne poslovne odločitve se ne sme vpletati.

Zavarovalnica Triglav je še vedno skoraj v celoti v slovenskih rokah, predvsem države in Zpiza. Se vam ne zdi, da ima vsakokratna vladajoča politika veliko prevelik vpliv na upravljanje in nadzorovanje njenega poslovanja?

Najbrž je odgovor, da ga ima. Želel bi si, da bi bili postopki izpeljani jasno in pregledno. Pot do takega stanja, da država ne bi bila večinski lastnik, je težka. Lahko vam povem tole: pri meni se je oglasil predstavnik največje nemške zavarovalnice Allianz in je brez zadržkov povedal, da njegovo družbo Triglav zanima. Spremljali bodo, kaj se dogaja v Triglavu, tudi njeno širitev, pri kateri je potreben kapital. Predstavnik Allianz je jasno povedal; ko bo zaradi širjenja Triglav potreboval kapital, bo ranljiv, in takrat bo zavarovalnica Allianz razmišljala o velikem vstopu v Triglav. Tujci torej nimajo nobenih zadržkov, ali je to za Slovenijo dobro ali ne, je pa drugo vprašanje.

Kako gledate na boj za prevlado v zdravstveni zavarovalnici Vzajemna, kjer kaže, da bo imela v prihodnje glavno besedo Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) oziroma njeni ljudje. Se vam zdi koristno, da bi vodenje Vzajemne prevzela zgolj upokojenska skupina zavarovancev?

Novela zakona o zavarovalništvu jim to omogoča. Na novo določa pravila za zbiranje pooblastil in prag, ki ga je treba doseči za sklic izredne skupščine. Imajo tudi možnost, da na izredni skupščini imenujejo nove člane nadzornega sveta. Ministrstvo za finance je predlagalo, da bi Vzajemna v statutu razširila sestavo nadzornega sveta na devet članov: enega bi imenovalo ministrstvo za zdravje, enega ministrstvo za finance, enega zavod za zdravstveno zavarovanje, po zakonu bi bili člani še trije predstavniki zaposlenih, tri pa bi imenovala skupščina Vzajemne. Taka sestava bi se mi zdela smiselna, saj vključuje institucije, ki izvajajo zdravstveno zavarovanje in razmišljajo o finančni stabilnosti integralnega proračuna, kamor sodi tudi zdravstvo. Upokojenci so ta predlog ministrstva za finance zavrnili.

VEČ V TISKANI IZDAJI