»Zelo simptomatično je, kako je podoba duhovnika, kakršno so predstavili v javnosti Friškovec, Turinek in Keržan, pozitivno nagovorila sodobnega človeka,« poudarja profesor moralne teologije, ko razmišlja o duhovništvu in pomanjkanju vizije Cerkve na Slovenskem. Po volitvah je v daljšem kritičnem premisleku, ki ga je objavil v Družini, skušal znotraj krščanskega občestva sprožiti razpravo o mestu kristjana v sodobni družbi in o tem, kakšno naj bo razmerje med Cerkvijo kot ustanovo in političnimi strankami. Zavzema se za zdravo distanco med Cerkvijo, katolištvom in krščanstvom ter kristjani, dejavnimi v politiki. Z njim smo se pogovarjali tudi o volitvah, kulturnemu boju, prihodnosti Nove Slovenije, izganjanju politike iz upravljanja RTV Slovenija, tajkunstvu.
Ste zaskrbljeni zaradi nove vlade, ki jo postavlja Borut Pahor?To ni moja skrb. V demokratični in pluralni družbi živimo in bomo živeli z različnimi vladami. Ministrske resorje, ki se me najbolj tikajo, bodo vodili ljudje, s katerimi bomo, upam, lahko kar normalno sodelovali.
Potemtakem ste zadovoljni tudi z novim šolskim ministrom Igorjem Lukšičem?
Razen nerodnega ekscesa, ko je pred lokalnimi volitvami študente pošiljal spremljat nedeljska bogoslužja ter poslušat duhovnike in vernike, iz njegovih izjav v javnosti nisem razbral, da si želi poslabšanja odnosa s Katoliško cerkvijo. Zdi se mi, da tudi glede zasebnega šolstva stvari ne bo prenapenjal in da v šolstvu ne bo uvajal posebne ideologije, kot je počel minister Gaber.
Združena lista je bila vztrajna nasprotnica denacionalizacije, kot SD je letos uspešno zagrozila z referendumom proti financiranju zasebnih osnovnih šol.
Zakonsko ureditev, ki naj bi omogočala stoodstotno financiranje programov zasebnih osnovnih šol, presoja ustavno sodišče. Počakajmo na njegovo odločitev. Osnovna šola je obvezna in bi morala biti urejena drugače kot srednje oziroma strokovne šole. Ne bomo tvegali in ustanavljali osnovnih šol, če jih država ne bo stoodstotno financirala; 85-odstotno financiranje srednjih šol bi lahko ostalo tako, kot je. To ni najslabše na svetu. Kar pa zadeva denacionalizacijo, je hvala Bogu zgodba pri kraju. Ljudje iz Pahorjeve stranke nimajo nobenega moralnega kredita, da so nasprotovali denacionalizaciji in ji morda še vedno nasprotujejo. Zaradi njihovih ideoloških prednikov smo Slovenci v drugi polovici dvajsetega stoletja izgubili zelo veliko premoženja in zapravili neprecenljivo maso energije, ker smo spodkopali načelo zasebne lastnine.
V koalicijski pogodbi so se vladni partnerji zavezali, da bodo »redefinirali odnos med državo in verskimi skupnostmi ter prim tem upoštevali načelo ločenosti države in verskih skupnosti ter načelo enakosti verskih skupnosti«. Ali formulacija dopušča pomembne in radikalne spremembe? (S Štuhecem smo se pogovarjali še pred protestno izjavo škofov.)
Če gre novi oblasti za spremembo nedavno sprejetega zakona o verski svobodi, potem je to slaba napoved. Zakon je dober, njegove rešitve so primerljive s tistimi v drugih evropskih državah. Ne razumem, v čem je problem enakosti verskih skupnosti. Če je neka verska skupnost v družbi večinska, je povsem normalno, da ima tudi večje kadrovske, materialne in druge možnosti za svoje delovanje, to pa ne pomeni, da druge niso v enakopravnem položaju. Manjšina, če naredim primerjavo, ima svoj enakopravni položaj, ustrezen njenemu realnemu položaju v družbi. Ne morejo imeti večine v parlamentu. In to vsi razumejo.
Po volitvah ste se v treh nadaljevanjih v tedniku Družina lotili kritičnega povolilnega razmisleka. Najbrž zato, da bi spodbudili razpravo. Kakšni so odmevi?
Da, želel sem spodbuditi razpravo. Nekatere odmeve ste lahko prebrali v Družini, bili pa so tudi zasebni, v katerih so se posamezniki v glavnem strinjali z mojim pisanjem. Dobil sem nekaj prošenj za predavanja oziroma udeležbo na kakšnem pogovoru. Moj glavni namen, da se znotraj krščanskega občestva sproži razprava o mestu kristjana v sodobni družbi in o tem, kakšno naj bo razmerje med Cerkvijo kot ustanovo in političnimi strankami, je bil dosežen.
Kaj pa odmev, če uporabim vaš izraz, pri vodstvenih oblasteh v Cerkvi?
Če mislite škofe, moram reči, da se za zdaj ni odzval še nihče od njih. O mojem povolilnem razmisleku sem govoril s škofom Stresom v okviru komisije Pravičnost in mir. Nisem pisal z namenom, da bi se odzvali škofje. No, povsem mogoče je, da je kateri od njih v svojem krogu kaj pripomnil, nekako v smislu, »ali si prebral, kar je Štuhec napisal?«. (smeh)
VEČ V TISKANI IZDAJI
