Slovenskega novinarstva si ne moremo predstavljati brez Bernarde Jeklin. V začetku je nastopala z dekliškim priimkom Lorenz, pa kot Bernarda Rakovec. A kakorkoli se je že podpisovala pod svoje članke in reportaže, vselej je bila ena in ista. Delovna, brez strahu pred kakršnokoli novinarsko nalogo, iznajdljiva, pa odrezava, skoraj kot moški. In tako je prebila led, kajti dotlej je bilo pri nas novinarstvo moški poklic; novinarke so bile le za okras. Še več, Bernarda se ni ustrašila niti take naloge, kot je urejanje Jane, ki je bila tik pred propadom. Z iznajdljivostjo in delavnostjo ter izborom sodelavk jo je v kratkem času povzdignila tudi do zavidanja vrednih izvodov 170.000 naklade. Njene izkušnje bi še danes marsikomu koristile. Po 40 letih dela je leta 2001 odšla v pokoj, potem pa stopila v politiko.
Rojeni ste v znamenju bika. Verjamete v horoskop?Ne. Verjamem pa v energijo vesolja.
Ali lahko to razložite?
Vse, kar se dogaja v vesolju, je ovito v energijo, ki se sproža, ali pa je posledica gibanja univerzuma.
Torej valovanje?
Ja. Ali sevanje ali žarčenje. S tem, da to čutimo, vsaj jaz zelo ob polni ali prazni luni. Podobne občutke imam, kadar se spreminja vreme. Mislim tudi, čeprav se to zdi kot nekakšna čiračara, da se s poti planetov in njihovega prekrivanja tudi sprožajo energije.
Še zlasti če so v liniji, mar ne?
Najbrž, ampak jaz se na to nič kaj ne spoznam. Te kozmične energije čutim. To je materija, o kateri nič ne vemo, ker jo ne znamo izmeriti. Na sploh pa že zelo dolgo mislim, da je človeška znanost, to, čemur pravimo znanost, zrela za generalni remont. Tudi če ne upoštevamo teh kozmičnih sil, je okrog nas polno pojavov, ki jih ne znamo izmeriti, tako da se mi zdi znanost že kar deficitarna.
Kako blizu je to veri?
Veste kaj, s pojmom vere lahko manipuliraš, kolikor hočeš. Lahko rečeš energiji bog, lahko rečeš naravne sile ali bogovi naravnih sil, lahko rečeš samo energije. Jaz verjamem v nesmrtnost, ker menim, da je energija večna in prehaja iz ene forme v drugo. Ampak ostaja. In čisto vseeno mi je, kako kdo temu reče.
Torej niste ateistka?
Meni se zdi besedica ateist označba brez smisla. Jaz absolutno ne verjamem v krščanskega boga, tako kot ga slika Vatikan, verjamem pa v silnice energije, ki jo bomo morda kdaj drugače od boga lahko izmerili, če bo znanost toliko napredovala.
Če verjamete v prehajanje energije iz ene v drugo obliko, potem verjamete v večno življenje. Ali si predstavljate, kako naj bi bilo na onem svetu oziroma kakšno drugo energijsko življenje si želite?
Pojma nimam, kako bo to videti. Me pa že zanima, zato se v nekem smislu tudi že veselim smrti. Smrt je zame rajc!
Rojeni ste bili v Ljubljani pred vojno in domnevam, da je bila vaša družina meščanska.
Ja. Oče je bil glasbenik. Je pa moral v hoditi v službo v banko, ker takrat, ko smo mi rasli, se z glasbo ni dalo zaslužiti.
Je bila vaša družina verna?
Malo da, malo ne. Eni še danes hodijo k maši, drugi ne. Jaz ne.
Ker nas imate za konservativno revijo, upam, da Reporter kupuje vse vaše sorodstvo, razen vas?
Jaz berem kup časopisov in seveda tudi Reporter.
Koliko otrok vas je bilo doma?
Jaz sem bila prvorojena, Matija, čelist, je dve leti mlajši, potem je bil Primož, pianist, ki je žal že pokojni, in potem Tomaž, ki je violinist. Edina normalna je šestnajst let mlajša Katarina, ki je končala tehnično matematiko. Imamo pa vsi radi glasbo.
Jer bila uvedba komunizma za vašo družino šok?
Mislim, da, čeprav o tem nismo govorili. Takrat sem bila še zelo majhna, sicer pa starša o politiki pred otroki nikdar nista govorila. No, če so bili obiski, so o tem že govorili, ampak kolikor se spomnim, niso bili ti pogovori nikdar protikomunistični. Niso pa bili zadovoljni, že zato ne, ker so bili globoko verni in konservativnega prepričanja, čeprav nas ta režim nikdar ni oviral, da bi lahko svoje sanje uresničili. To velja za vso družino.
VEČ V TISKANI IZDAJI