favorskaya Svet24.si

Ruske oblasti aretirale novinarko, ki je pokrivala...

Natasha Diddee Svet24.si

Priljubljena blogerka leta živela brez želodca, ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

kucan drnovsek bobo Reporter.si

Kučanova huda napaka: Drnovška je imel za ...

ronaldo 11 Ekipa24.si

Avtor selfija v velikih težavah: zaradi vdora na ...

Ena zadnjih fotografij kralja Karla III., na njegovem obrazu je videti žalost in trpljenje Odkrito.si

Razpad monarhije? Veriga sramotnih neresnic

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Intervju: Aleksander Zorn

Deli na:

Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se zvezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo celotni državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi to spodbujalo domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljublja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem smislu, sploh ni mogoče imeti svoje države.

Z zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem in predsednikom Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost smo se pogovarjali še v njegovi vladni pisarni, še preden je v sredo prvič sedel v poslansko klop. Pravi, da tako le nadaljuje tam, kjer je začel in da noče biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. V pogovoru je opozoril na odvisnost od nekaj kartelov, ki so se zvezali s politiko, pokupili medije in zdaj vladajo celotni državi. Aleksander Zorn je vodil tudi Koordinacijski odbor za proslave in jih skušal približati ljudem tako, da bi tudi to spodbujalo domoljubna čustva. Prepričan je, da brez domoljublja, ki ga razume kot kulturno identiteto v najširšem smislu, sploh ni mogoče imeti svoje države.

S predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem imata v življenjepisu nekaj skupnega.

Zanimivo, kaj pa?

S področja kulture.

(premolk) Škuc! Bil sem prvi predsednik Študentskega kulturnega centra. Šlo nam je za uveljavitev – tudi institucionalno – posebne študentske kulture, ki ji lahko rečemo tudi subkultura ali kako drugače. Sodelovali smo tudi z beograjskim Škucem. V eni od velikih palač so dobili prostor, v katerem je bil eden izmed dvanajstih lestencev vreden več kot naš celotni proračun. Škuc je šel svojo pot, ne vem pa natančneje, kdaj ga je vodil Pavel Gantar.

Sedli boste v poslansko klop. Čemu?

To je logično nadaljevanje mojega dela. Založništva nisem zapustil zato, ker bi želel biti na vsak način v vladi. Založniške hiše niso več hiše kulture, temveč nekakšna proizvodnja, ki mora za preživetje objavljati kar koli. Ne glede na to, ali gre za družinske založbe ali za uspešne megamarkete. V njih preprosto ni bilo več prostora za (slovensko) kulturo, kot jo razumem jaz. Delo zame ni bilo več dovolj zanimivo. Ponujeno mi je bilo vodenje strateškega sveta in pozneje tudi državnih proslav, oboje ima stik kulturo. Navsezanje sem vMladinski knjigi preživel osemnajst let, dosegel polnoletnost in za seboj pustil dovoljšen opus.

Kakšne so zdaj zmožnosti Mladinske knjige? Vaše knjižne zbirke še živijo?

Še, a se najbrž zelo spreminjajo. Ne vem, kakšna bo zbirka Premiki. Časi so drugačni, prinašajo veliko izzivov. Založbo vodijo ljudje z razmišljanjem, odnosom do družbenega prostora, ki je drugačen od mojega.

Vrniva se k vaši novi službi. Poslanci ne uživajo prav veliko ugleda.

Poslanci so nekakšen tujek po petdesetih letih izkušenj s tisto vrsto delegatov, ki je dvigovala roke, aplavdirala na znak in se v ničemer ni prepirala, ker se je z vsem strinjala. Parlament v demokracijah je drugačen. Prepir je tu poklic. Različna mnenja so temelj za poznejše doseganje konsenza. V našem parlamentu so župani majhnih občin z izrazito krajevnimi interesi in tudi tisti, ki imajo izrazito državotvorne interese. Raznolika in živahna druščina torej. Kajpada ne toliko kot v nekaterih drugih državah s precej daljšo tradicijo, kjer se tudi pretepajo – na Japonskem celo s kiji. Pa zato parlament ni nekaj neuglednega. Ugled se bo povečal, kolikor bodo poslanci uveljavljali svoje mnenje, drugačno od drugih, in si lahko privoščili izreči tudi kakšen bolj drastičen stavek.

Pred štirimi leti in pol sva sedela v takratnih prostorih Nove revije. Se spomnite približno, kaj ste odgovorili na moje vprašanje: »Bi se tudi (leta 1996 ste kandidirali na listi socialdemokratske stranke, op. a.) letos podobno vpletli v politiko?«

Sem že pozabil. Kaj sem odgovoril?

»Mislim, da moram ostati na obrobju politike, kjer imam lahko do nje distanco. Vsa ta leta so pokazala, da nisem pravi človek za politiko ... Sem pišoči človek in to želim tudi ostati.« Bi lahko sklepala, da so štiri leta, kolikor ste bili državni sekretar, pokazala, da ste pravi človek za politiko?

Težko vprašanje. Če sem že stopil v politiko, želim svoje delo opravljati dobro. Nočem biti na obrobju z eno nogo v politiki in z drugo zunaj nje. Kljub vsemu sem drugačen od tistih, ki so že v študijskih letih v ZSMS imeli kakšnega svojega šoferja in vse življenje prebili v politiki. Še vedno mislim o nekaterih stvareh povsem drugače. To se mi zdi moja posebnost in prednost.

VEČ V TISKANI IZDAJI