Interpelacija zoper Klemenčiča ni uspela

Za ministrovo razrešitev je glasovalo 18, proti pa 47 poslancev. V razpravi so ministra zagovarjali predvsem poslanci SMC in izpostavljali njegovo dobro delo, kritike pa so nanj pričakovano letele predvsem iz vrst SDS.

Za interpelacijo so glasovali poslanci SDS, medtem ko večine poslancev NSi, ki so sicer v današnji razpravi prav tako izrekali podporo interpelaciji, ni bilo v dvorani. Edini njihov navzoč poslanec Zvonko Lah je glasoval za interpelacijo. Proti njej pa so bili poslanci koalicije in Levice.

Interpelacijo so poslanci SDS vložili zaradi "zavajanja javnosti glede ravnanja Komisije za preprečevanje korupcije" (KPK) v primeru suma pranja denarja preko NLB ter odgovornosti za izgubo zaupanja v funkcijo ministra in pravosodje.

Poslanec SDS Branko Grims je ob predstavitvi argumentov predlagateljev izpostavil Klemenčičevo "zavajanje javnosti v zvezi z njegovim ravnanjem na KPK glede preiskovanja pranja iranskega denarja v NLB". Klemenčiču je očital, da je policijo s sumi pranja denarja kot predsednik KPK seznanil le po neformalni poti, ne da bi pri tem ravnal v skladu z veljavnim sporazumom med KPK in policijo, ki je v takih primerih zahteval bolj formalne in kompleksnejše postopke.

Klemenčiču je očital odgovornost za slabo stanje v pravosodju, kot tudi, da bi moral odstopiti iz objektivne odgovornosti že samo zaradi "šlamastike" z uničenjem dokazov v postopku zoper ljubljanskega župana Zorana Jankoviča.

V razpravi, ki je trajala več kot deset ur, so prišli tudi do razprave o Klemenčičevih bolj osebnih zadevah. Večkrat so izpostavili posle njegove žene Nine Zidar Klemenčič z državo v času njegovega ministrovanja ter spraševali o izvoru njegovega premoženja.

Poleg predlagateljev interpelacije so ministra kritizirali tudi poslanci NSi.

Klemenčič se je med sejo oglasil le enkrat, kar so mu v SDS tudi očitali. Je pa uvodoma in še na koncu v odgovoru na očitke iz interpelacije poudaril, da ta v velikem delu nima realne podlage in je usmerjena tudi v to, da se oteži in onemogoči vladi in koalicijskim poslancem sprejem nadaljnjih reformnih projektov na področju pravosodja.

Poudaril je tudi, da se stanje v pravosodju izboljšuje. "Morda počasneje, kot bi si želeli, vsekakor počasneje, kot bi si želel sam," je dodal.

Glede ravnanja v vlogi predsednika KPK v primeru suma pranja denarja v primeru NLB je dejal, da način posredovanja obvestila policiji, ni in ni mogel imeti "prav nobenega dejanskega, še manj pa pravnega dokaznega ali kako drugače upoštevanega, vsekakor pa ne odločilnega pomena na potek ali zaključek policijske preiskave, ki se je začela najmanj leto prej".

Na očitek, da pravosodni organi neuspešno preganjajo bančni kriminal, je odgovoril, da je upal, da bo kot minister za pravosodje pri tem lahko storil kaj več, "nihče od nas pa ne more soditi in odkrivati namesto organov pregona".

Branko Grims (SDS) z odgovori ministra ni bil zadovoljen. Dejal je, da so poslanci Klemenčiču danes postavili več deset konkretnih in nedvoumnih vprašanj, a Klemenčič "niti na eno ni odgovoril", kar je Grims označil kot žalitev DZ.

Med sejo so ga branili še zlasti poslanci SMC. Kljub nekaj kritikam, ki jih je bilo uvidoma slišati glede ministra tudi v DeSUS, pa so ga podprle vse koalicijske stranke ter opozicijske Levica.

Da bi bila interpelacija izglasovana, bi jo morala podpreti večina vseh poslancev, torej najmanj 46.

Interpelacija proti Klemenčiču je deseta proti članom vlade Mira Cerarja, ki se ji sicer počasi izteka mandat. Ravno v dneh po vložitvi interpelacije je vlada podprla kandidaturo Klemenčiča za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope. Tako se je minister za pravosodje ob pripravah na zagovor v DZ pripravljal tudi na predstavitev za komisarja.