Morda so ga poznali le bralci tabloidov ali gledalci serije Truplo kot igralca z vzdevkom Nepridiprav, ki na Instagramu z več kot sto tisoč sledilci lovi predatorje in razkriva »krivice, kjer sistem odpove«.

Danes je njegovo ime na vseh naslovnicah, v podkastih in političnih razpravah. Zakaj? Ker so ga 25. februarja aretirali takoj po pristanku letala iz Dubaja na brniškem letališču, aretacijo pa je sam napovedal že dan prej.

Postal je nenaden »junak« proti Gibanju Svoboda in priročno orodje v predvolilni vojni pred volitvami čez manj kot mesec dni.

Repić (roj. 1992, Ljubljana) ima preteklost, ki bi morala vsakega resnega opazovalca vsaj malce zdramiti. Kot mladoletnik je bil udeležen pri požigu kolibe v Štepanjskem naselju, kjer je zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umrl 56-letnik.

Leta 2015 je prejel pogojno kazen leto in pol. Med letoma 2019 in 2021 je prestajal skoraj dve leti zapora na Dobu zaradi nasilništva, ogrožanja z nevarnim predmetom, prodaje ukradenih predmetov in poškodovanja policijskega vozila. O tem odkrito govori v podkastih in dokumentarcu Skozi oči morilca. V zadnjih dneh pa je ta preteklost za nekatere postala nepomembna podrobnost.

Začelo se je z anketo Roberta Goloba na Instagramu: »Ali se v Sloveniji počutite svobodne?« Repić je pozval k množičnemu glasovanju »ne«. Rezultat je bil za Svobodo katastrofalen, anketa izbrisana, profili zaklenjeni. Stranka je govorila o kibernetičnem napadu s tisoči lažnih profilov.

Repić in podporniki so odgovorili z akcijo #NISMOFEJK – gre za resnične ljudi, ki izražajo nestrinjanje z vlado. Nato je zatrdil, da so ga prek posrednikov iz Svobode skušali utišati in podkupiti, ter napovedal večja razkritja.

Kmalu je sledila aretacija zaradi suma poskusa izsiljevanja novogoriškega odvetnika dr. Sebastjana Kerčmarja, ki ga je Repić javno obtoževal spolnega izkoriščanja mladoletnikov.

Repićeva zgodba je opozorilo, kako krhka je naša demokracija, ko jo preplavijo osebnosti, ki nimajo česa izgubiti razen števila sledilcev.

Po nekajurnem pridržanju je za Planet TV povedal svojo plat: vedel je, da ga čakajo. Orožje so našli kot »darilo, ki ga ne uporablja«, zraven pa zvitek marihuane. Zasegli so računalnike, diske in kartice. Po njegovih besedah so navodila prišla neposredno od Roberta Goloba.

Javnost dvomi, da je sosledje dogodkov zgolj naključje. In tu se začne resna težava. Nekateri mediji (zlasti Planet TV) in del desne opozicije so Repića nekritično razglasili za »ljudskega junaka« in »nedolžno žrtev« vlade – kot da je kriminalna preteklost izginila, ker trenutno udarja po »pravem sovražniku« in ustreza njihovi agendi.

Takšno selektivno slepilo je ne glede na politično stran nevarno in razgalja globoko polarizacijo slovenske javnosti.
Spletni vplivneži so postali nova politična sila in ravno zato vzbujajo veliko skepso. V nekaj urah lahko mobilizirajo desettisoče, spreminjajo ankete, ustvarjajo narative in vplivajo na volitve.

Nimajo uredniških standardov, odgovornosti ali preverjanja dejstev. Moč temelji na čustvih, jezi in algoritmih, ki nagrajujejo polarizacijo. V dobi umetne inteligence je razlika med resnico in manipulacijo skoraj nemogoča.

Repićev primer ni izjema, temveč pravilo. Kar nekateri imenujejo »kibernetični napad«, je v resnici vsakdan družbenih omrežij: koordinirana akcija, ki jo algoritmi še okrepijo.

V tem kontekstu postane vplivnež kot Repić simptom globljega problema – erozije zaupanja v institucije in vzpona »ljudskih razsodnikov« brez legitimnosti. Ko se t. i. vplivneži mešajo v politiko, postane demokracija cirkus algoritmov.

Repićeva zgodba ni zgodba o svobodi ali pravici. Je opozorilo, kako krhka je naša demokracija, ko jo preplavijo osebnosti, ki nimajo česa izgubiti razen števila sledilcev.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.