premk1 Svet24.si

Francki se mož oglaša z drugega sveta

škorpijon, linz Svet24.si

Škorpijona prinesla z dopusta na Hrvaškem?

sds, janez janša, Necenzurirano

Demontaža druge republike #kolumna

golob jansa bobo Reporter.si

Kako Janša Goloba blati pred Evropo - in kako ...

imgonline-com-ua-twotoone-49R0E54WwN2Z3bU Ekipa24.si

To lahko samo Hojs! Odziv na epsko zmago nad ...

DSC_2227_01 Odkrito.si

Mlad slovenski raper doživel srčni infarkt ...

doncic-cuban Ekipa24.si

Nor prizor iz Cubanove pisarne: Gledal Dončića, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Kje so vzroki za tako visoko rast cen energentov

Deli na:
Kje so vzroki za tako visoko rast cen energentov

Na gibanje cene zemeljskega plina je vplivalo gibanje cene nafte - Foto: Reuters

Cene električne energije in zemeljskega plina so v drugi polovici 2021 v Evropi dosegle najvišje vrednosti doslej in se začele prenašati na maloprodajni trg. Cene energentov so v začetku tega leta ostale na razmeroma visoki ravni, vojna v Ukrajini pa ne nakazuje njihove kratkoročne umiritve. Bo pa močno vplivala na gibanje cene zemeljskega plina.

Kot ugotavlja Agencija za energijo v pregledu veleprodajnega trga z energijo v drugi polovici leta 2021, so veleprodajne cene električne energije v drugi polovici leta 2021 nadaljevale pretežno pozitiven trend gibanja iz prve polovice leta. Ta se je odražal tako v primeru pasovne kot vršne električne energije.

Ob koncu leta so cene upadle, kar je bila posledica praznikov in manjše rabe elektrike v industriji ter nadpovprečnih temperatur. Prav tako so popustili gonilniki velike rasti v decembru 2021, ko so se zgodili nenapovedani izpadi večjih jedrskih enot v Franciji, neugodne vremenske razmere in negotovosti v zvezi z dobavo zemeljskega plina.

Rast cen je v drugi polovici leta poganjala večja raba električne energije. Ta je bila predvsem posledica povečanega odjema industrijskih odjemalcev, ki je bila posledica nadaljevanja okrevanja gospodarstev. K rasti odjema so prispevala tudi gospodinjstva, ki so zaradi toplejšega poletja povečala odjem električne energije za namen hlajenja, vpliv vremenskih dejavnikov pa je bilo zaznati tudi pri povečanju odjema zaradi ogrevanja v zadnjem četrtletju leta.

Globalno povpraševanje po električni energiji je lani po podatkih Mednarodne agencije za energijo doseglo več kot šestodstotno rast. Okrevanje povpraševanja je vplivalo na oskrbovalne verige s premogom in plinom, ki se niso mogle pravočasno odzvati na povečano povpraševanje, kar je izdatno vplivalo na cene energentov. V največji meri je na povečano rast še naprej vplivala Kitajska, kjer je bila rast povpraševanja lani okoli 10-odstotna.

Na rast cen so močno vplivali vhodni energenti pri proizvodnji električne energije. V Nemčiji se je nadaljeval trend upadanja deleža obnovljivih virov in trend rasti deleža fosilnih virov. Delež rabe obnovljivih virov energije pri proizvodnji električne energije je bil v drugi polovici leta manjši. Delež proizvedene električne energije iz naslova fosilnih virov je zrasel.


Rastoče cene plina so v drugem lanskem polletju povzročile prehod na proizvodnjo električne energije s plina na premog. V tretjem četrtletju je proizvodnja električne energije v premogovnih termoelektrarnah v EU porasla za 15 odstotkov. Povpraševanje po premogu je še naprej ustvarjalo pritisk na cene premoga, ki so presegle ravni iz prve polovice leta.

Prehajanje proizvajalcev električne energije s plina na premog je bilo v drugi polovici 2021 intenzivno, kljub temu da so rasle tudi cene emisijskih kuponov, ki vplivajo na končno ceno proizvedene električne energije. Neposredno je na rast cene emisijskih kuponov vplivala tudi povečana industrijska aktivnost, dodaten pritisk na cene pa je povzročala nespremenjena ambicioznost na področju okoljskih politik. Cene emisijskih kuponov z dobavo v decembru 2021 so v drugi polovici leta dosegle novo rekordno vrednost.

Povečevale so se tudi cene zemeljskega plina, trend rasti se je odražal tako v primeru gibanja cene kratkoročnih kot dolgoročnih terminskih pogodb. Cene so dosegle ekstremne ravni sredi decembra 2021, na kar so ob rekordno nizkem stanju zapolnjenosti skladišč vplivale neugodne vremenske razmere in negotovosti pri zagotavljanju oskrbovalnih poti iz Rusije. Ob koncu leta so upadle, predvsem na račun ponovne napovedi za zagotovitev dogovorjenih oskrbovalnih zmogljivosti, praznikov in nadpovprečnih temperatur.

V drugi polovici leta 2021 je pozitiven trend gibanja cene plina še naprej spodbujalo globalno povpraševanje. Po utekočinjenemu zemeljskemu plinu je ostajalo na visoki ravni. Razlog za zmanjšan uvoz tega plina v EU so bile predvsem višje cene, ki jih je ta dosegal na azijskih borzah. Povpraševanje iz Azije je bilo septembra 2021 na visoki ravni zaradi vročinskih valov, višje je bilo tudi iz Južne Amerike zaradi suše. Predvsem Brazilija je izpad proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn nadomeščala z njeno proizvodnjo v plinskih elektrarnah.

Z zadnjem četrtletju je uvoz utekočinjenega zemeljskega plina močno povečala Evropa, in sicer zaradi nižjih temperatur v novembru ter slabše zapolnjenosti skladišč plina. Raven uvoza je bila za 40 odstotkov višja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. Rusija je ostala največja izvoznica plina v EU, vendar pa se njen izvoz v drugi polovici leta 2021 ni povečeval. V drugi polovici leta se je v Evropi brez Norveške nadaljeval trend padanja proizvodnje plina.

Na gibanje cene zemeljskega plina je vplivalo gibanje cene nafte. Na trgu emisijskih kuponov se je nadaljeval pozitiven trend gibanja cene. Rast je bila posledica gospodarske rasti v območju EU, povpraševanja po električni energiji, povečane proizvodnje električne energije iz fosilnih virov, pozitivnih obetov nadaljevanja gospodarske rasti ter ambicioznosti EU na področju podnebne politike.