Ustvaril je »zaklad« 120 milijonov evrov za RTV Slovenija
Bil je bančnik, hotelir, direktor filmskega sklada, javnosti pa je najbolj znanj kot generalni direktor nacionalne RTV.
Leta 1950 rojeni Igor Kadunc je bil v dolgi poklicni karieri marsikaj. Kot mladenič je zgradil jadrnico, nato pa po končanem študiju ekonomije opravljal pisan nabor služb v gospodarstvu. Delal je v Emona Inženiringu, Interni banki Emona in Novi banki, bil direktor banke Creditanstalt, vodil je hotel Lev in Filmski sklad RS, najbolj znan pa je po svojem delu na RTV Slovenija – med letoma 1996 in 2001 je bil pomočnik generalnega direktorja za poslovne zadeve, nato pa med letoma 2017 in 2021 generalni direktor RTVS. Nazadnje je bil še dve leti in pol (2021–2024) direktor STA.
INTERVJU Z IGORJEM KADUNCEM V CELOTI V TISKANI IZDAJI REPORTER MAGAZIN, V TRAFIKI24 (PDF) ALI NA REPORTER PLUS
Že leto in pol je, odkar ste odstopili s položaja direktorja STA. Kaj počnete danes?
Če odmislim počasno pospravljanje vikenda, kjer večinoma bivam, in občasno urejanje jadrnice, spremljam dogajanje in se odzivam na razne nesmisle, ki se pojavljajo v medijih.
V profesionalni karieri ste poleg RTV Slovenija in STA vodili še banko, hotel Lev, filmski sklad, papirnico, materinski dom in bili kapitan barke. Kje se vam zdi, da ste pustili največji pečat ali bili najuspešnejši?
Vsako vodenje je poseben izziv in povsod je za mano ostal pečat. Vedno sem bil uspešen. Ustanovili smo banko iz nič in ob tem bili tudi prva javna delniška družba. Verjetno sem tudi veliko prispeval k sanaciji RTV po letu 1996 in smo ob tem z vlaganjem v medvladno organizacijo EUTELSAT ustvarili »zaklad« 120 milijonov evrov, ki je omogočil stabilno poslovanje vse do leta 2021. Prav tako sem ponosen, da smo z racionalizacijami in ureditvijo odprtih problemov zagotovili nemoteno poslovanje od leta 2017 do 2021. In smo pri tem dosegli zelo veliko zaupanje javnosti. Seveda so lahko lastniki, ker smo sanirali hotel Lev, tega dobro prodali. Tudi na STA so bili veseli mojega prihoda in me baje pogrešajo.
V bistvu pa sem najbolj ponosen na to, da sem pomagal sinu posneti produkcijsko izredno zahtevni čisto pravi igrani celovečerni film Nemir (Unstill), ki je bil predstavljen na Festivalu slovenskega filma in bo kmalu tudi na Pop TV. Ker nismo prejeli niti evra javnega denarja, si lahko predstavljate, kako zahteven projekt je bil to. Celotna ekipa na pogon entuziazma in snemanje na jadrnicah! Vendar sva z Andražem uspela! In to bo ostalo.
Koliko spremljate aktualno dogajanje v državi?
Pravzaprav zelo in se tudi odzivam, če me kaj zmoti. Na izzive, ki jih zakuha bodisi vlada ali pa tudi novinarji. Zelo me namreč moti samo podajanje podatkov, ne pa celovitih informacij. Tako sem se lotil ozadja ob Litijski, kjer sem izpostavljal odgovornost in nestrokovnost vodilnih na ministrstvu za finance ter tudi predsednika vlade. Na nepotrebni napad na agencijo ob omrežnini. Opozoril sem tudi na škandalozni razpis za helikopterja. Tako lahko spremljate moje skoraj dnevne zapise na Facebooku in občasne na blogu.
Na družbenih omrežjih se precej oglašate glede problemov RTV Slovenija. Kako bi ocenili delo sedanjega vodstva RTVS?
Ni moja naloga, da ocenjujem delo sedanjega vodstva oziroma uprave, ker se glede programskih zadev ne oglašam, to bi moral početi svet RTV. Sam skušam vsem pomagati z opozarjanjem na nepravilna ravnanja. Tako sveta kot uprave. Predvsem pa je treba povedati, da je zame popolnoma nedopustno, da ta koalicija ni zagotovila »stabilnega in zadostnega« financiranja. Tudi zadnje spremembe zakona so samo še eno veliko razočaranje. V obrazložitvi manjka celo poglavje o trenutnem položaju RTV in njenem razvoju. Če bi ga dodali, takšnega zakona seveda ne bi mogli zapisati!
Je RTV Slovenija sploh mogoče restrukturirati, da bi se otresla kroničnih finančnih težav in postala odporna proti političnim pritiskom?
Seveda in sem to že večkrat predlagal. Treba je priti do skupne vizije delovanja javne RTV med ustanoviteljem, vodstvom RTV, morda tudi javnostjo, ki jo sicer včasih slabo zastopa svet RTV, in zaposlenimi, ker vseh privilegijev iz 90. let pač ne morejo več uživati. In ob tem zagotoviti stabilno financiranje s prehodom na plačevanje za RTV glede na dohodek. Pravzaprav mala malica! Ampak ne z restrukturiranjem, prestrukturiranjem, reorganiziranjem, ampak z vztrajnim pravilnim delovanjem in spremembami ob skupaj dogovorjenem cilju.