Tako se je 10. 2. 1978 zgražal nad švedsko televizijo, ki je ponovila oddajo o hrvaškem množičnem gibanju, ki da se bori za svobodo in demokracijo v Jugoslaviji: »Evropska konvencija proti terorizmu je KONVENCIJA EVROPSKE IN SVETOVNE BURŽUAZIJE PROTI PROLETARIATU! In hrvaški komandosi, ustaši, domobranci in njihovi emigrantski, klerikalni klavci ter komandosi a la GSG – 9 itd. so v funkcije te borbe. Ob tem bi bilo treba nekaj storiti. PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽIMO SE! NAJ ŽIVI REVOLUCIJA PROLETARIATA!«
Takole je pisal 15. 5. 1978: »V Argentini že dolgo teče kri! Zato povejmo vsem, RTV, Nedeljskemu in drugim, da želimo argentinski hunti še veliko, veliko težav s 'teroristično organizacijo MONTEROSOV', končno tudi take, zaradi katerih bo v Argentini res tekla kri, a tista, modra, aristokratska! NAJ ŽIVI PROLETARSKA REVOLUCIJA! DOL Z BURŽUAZIJO, DOL Z VIDELO IN ARGENTINSKO BURŽUAZNO SODRGO!«
Igor Bavčar je v karieri večkrat zamenjal politične smeri.
O usmerjenem izobraževanju in delavskem samoupravljanju 12. 3. 1979: »Torej nam zaključki naše okrogle mize nalagajo nujnost oz. tudi dolžnost, da naprej razvijamo marksistično kritiko ne samo s preobrazbo vzgoje in izobraževanja, ampak predvsem materialistično-dialektično osvetljujemo in razgaljamo to, kar imenujemo združeno delo.«
O ekonomistični in tehnokratski (ne)argumentiranosti ločevanja dela in samoupravljanja 9. 4. 1979: »Zato spada opredelitev tako prostega časa in tudi samoupravljanja skupaj z delom v opredelitev novih družbeno-ekonomskih odnosov slonečih na procesu delavskega samoupravljanja, ki ga ni mogoče primerjati z nikakršnim razvrščanjem po nikakršni pomembnosti, saj je delavsko samoupravljanje proces preobrazbe celotne družbe, ne pa njenih delov po nevemkakšnem vrstnem redu! In v usmerjenem izobraževanju nam mora iti predvsem za to! NAJ ŽIVI DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE!«
V Tribuni 14. 5. 1979 se je lotil tekočega traka in njegove tretje izmene: »…naj na koncu povemo, da bo delavski razred v boju za delavsko samoupravljanje moral opraviti tudi s tekočimi trakovi in bodo poleg njih frčali tudi taki denunciatorji, ki jih opravičujejo. NAJ ŽIVI DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE! DOL Z NACIONALIZMOM!«
Igor Bavčar je večkrat zamenjal politične smeri. Leta 1988 je v politiko vstopil kot predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je dvignil na noge vso Slovenijo in zrušil komunistični režim, nato je bil osamosvojitveni notranji minister in predsednik Demokratske stranke. Po združitvi z LDS je obrnil ploščo in postal njen podpredsednik, evropski minister in predsednik uprave Istrabenza.
Potem ko mu ni uspelo polastiti se Istrabenza in je podjetje zaradi tajkunskega prevzema propadlo, se je spet zbližal z desnico in danes zaradi pranja denarja sedi na Dobu.
