Pavel Rupar, prvi človek Janševih upokojencev, in pa seveda njen oče Boris »Kdo vam laže« Tomašič imata namreč največ zaslug, da je Zala Tomašič prehitela precej bolj znana in uveljavljena imena na listi kandidatov SDS in se s preferenčnimi glasovi prebila v Evropski parlament.
Pomagal ji je oče
Prvi, šef stranke Glas upokojencev, je v začetku volilne kampanje javno povedal, da podpira Tomašičevo in ne katerega od zrelih ali izkušenih kandidatov SDS. Ruparjeva podpora Zali je bila nagrajena s pogostim pojavljanjem na strankarski televiziji Nova24TV, kjer je glavni kandidatkin oče Boris Tomašič, največji lastnik in za povrh voditelj razvpite oddaje Kdo vam laže?.
Čeprav skušajo nekateri komentatorji njen vzpon pripisati njenemu mladostnemu nastopu in spretni uporabi družbenih omrežij, je odgovor na vprašanje, zakaj je Zala Tomašič postala evropska poslanka, veliko preprostejši: pomagal ji je oče.
Na njegovi televiziji je bila Zala Tomašič ena od zvezd strankine volilne kampanje, ob tem da je na Nova24TV še vodila oddajo Signal. Za povrh sta z očetom, enim od zvezdnikov Janševih medijev, pridno križarila po Sloveniji in jo promovirala kot najboljšo kandidatko za v Bruselj.
Čeprav skušajo nekateri komentatorji njen vzpon pripisati njenemu mladostnemu nastopu in spretni uporabi družbenih omrežij, je odgovor na vprašanje, zakaj je Zala Tomašič postala evropska poslanka, veliko preprostejši: pomagal ji je oče. To potrjuje tudi bes drugih kandidatov, šokiranih nad hitrim vzponom novinke. Ko so interne ankete SDS pokazale, da je med kandidati celo druga, je Hojs javno zarobantil zaradi podpore očka Borisa in strica Pavla.
Zala si je omislila solzilec in naredila izpit za pištolo
Nedvomno je Zali Tomašič pomagalo, da je v žlahtnem naboru kandidatov, ki ga je Janša tokrat ponudil volivcev, izstopala tako s svojo mladostjo kot spretnostjo v komuniciranju. Volivci so v njej videli nekaj svežega, ne že s pojavo odbijajočega – nekaj zelo drugačnega, kot sta Aleš Hojs ali Branko Grims.
Pa čeprav ima z njima obilo skupnega. Ideološko je bolj kot ne na isti liniji kot omenjena, le precej bolj priljuden nastop ima. Tako priljuden, da zveni skoraj simpatično, ko Aleksandru Pozveku razlaga, da se v domači Škofji Loki počuti manj varno kot v Združenih državah Amerike ali v Veliki Britaniji, kjer je študirala. Prvič si je namreč omislila solzivec, je razkrila. In za dobro mero naredila še izpit za pištolo.
Večino študija v Ameriki je Tomašičeva resda prebila v mestecu Grinnell v zvezni državi Iowa, kjer je sedež kolidža Grinnell, na katerem je študirala. Kraj z okoli 10.000 prebivalci res ne slovi ravno kot leglo svinjarije in zločinstva, a drugače velja za milijonski London, kjer je delala magisterij. Migrantov, ki se jih menda tako boji, je vsaj v britanski prestolnici neprimerno več kot v vsej Sloveniji skupaj. Pripravništvo pa je opravljala v Washingtonu, in verjetnost, da bo nekdo žrtev nasilja, je neprimerno večja v glavnem mestu Združenih držav kot pa v Škofji Loki ali vsaj v Ljubljani.
Smejali so se ji v obraz
Službo v eni od evropskih držav je končno dobila, a za to je morala najprej priti nazaj v Slovenijo, se otresti spon liberalizma tujih univerz in se raje vpreči v medijski aparat Janeza Janše.
Sanje Zale Tomašič so se uresničile. Pred osmimi leti je, tedaj še kot študentka v ZDA, ambiciozno izjavila, da svoje prihodnosti ne vidi v Sloveniji. Govorila je, da bo ostala v Ameriki, dopuščala je tudi možnost, da gre v katero od drugih držav Evropske unije. »Kaj lahko v Sloveniji z mojo diplomo iz ekonomije in politologije sploh počnem? Ko povem, kaj študiram, se mi doma smejejo v obraz, v ZDA pa je to resen študij,« je leta 2016 razlagala za Domovino.
Službo v eni od evropskih držav je končno dobila, a za to je morala najprej priti nazaj v Slovenijo, se otresti spon liberalizma tujih univerz in se raje vpreči v medijski aparat Janeza Janše. Za to pa ji ne bi bilo treba delati diplome in si na grbo nakopati breme študentskih posojil.