Hud udarec za Hrvate: Bruseljski pravniki podprli slovensko trditev, da Hrvaška krši pravo EU

Nemški tednik je tudi objavil osem strani dolgo mnenje, ki ga je za Evropsko komisijo pripravila njena pravna služba pred iztekom trimesečnega roka za objavo mnenja glede tožbenega predloga Slovenije v skladu z 259. členom Pogodbe o EU (PEU). Pravna služba je v tem dokumentu predlagala, da komisija sprejme "obrazloženo mnenje" in v skladu z omenjenim členom prevzame tožbo proti Hrvaški.

Pismo je bilo naslovljeno na vodjo kabineta predsednika komisije Claro Martinez Alberola, podpisala pa se je Karen Banks.

Mnenje v uvodu na kratko povzema slovensko-hrvaški spor glede meje in arbitraže ter navaja, da je slovenski predlog tožbe "v bistvu v tem, da hrvaško zavračanje priznanja arbitražne odločitve preprečuje Sloveniji, da bi izpolnjevala svoje obveznosti in uživala pravice v skladu s pravom EU". Slovenska tožba ne govori o določanju meje med članicama, ampak o upoštevanju mednarodne arbitraže, poudarja mnenje.

Prav tako pravna služba spominja, da je arbitražno sodišče v vmesni sodbi leta 2016 že zavrnilo hrvaške trditve, da je bil arbitražni proces kompromitiran in da arbitražni sporazum velja. V tem smislu je arbitražno sodišče ohranilo pristojnost za odločanje.

Relevantno vprašanje za EU je tako le, ali naj spoštuje odločitev mednarodne arbitraže in jo upošteva pri uporabi in interpretaciji vprašanj, ki zadevajo pravo EU.

Obveznost spoštovanja mednarodnega prava vsebuje tudi spoštovanje pravnih načel, kot sta "pacta sunt servanda" (pogodbe je treba spoštovati) in "res judicata" (spoštovanje sodnih odločitev), in torej tudi mednarodnih sporazumov, kakršen je arbitražni sporazum, kot tudi arbitražne odločitve, poudarja pravna služba Evropske komisije.

"V tem smislu dejstvo, da ukrepi za implementacijo niso izvedeni, kar trdi Hrvaška, ne more pomeniti tega, da bi bilo mogoče ne spoštovati arbitražne odločitve in arbitražnega sporazuma. Morebitna implementacija arbitražne razsodbe lahko zadeva le urejanje demarkacije meje, kjer je to potrebno (večinoma na kopnem) in prilagoditev notranje zakonodaje in uredb. Na morskem območju pa je sodba zelo natančno določila meje in v tem smislu načeloma dodatna demarkacija ni potrebna," piše v mnenju.

"V tem smislu mora komisija - ne da bi delala kake lastne sodbe - zgolj ugotoviti, da obstaja arbitražni sporazum, ki ni bil veljavno odpovedan in da je prišlo do končne določitve meje med Slovenijo in Hrvaško. EU tako mora spoštovati izid arbitražnega postopka, določila prava EU pa morajo biti interpretirana v skladu z njim," še piše.

Mnenje nadalje povzema slovenske trditve v tožbi, in sicer, da hrvaška krši splošno obveznost lojalnega sodelovanja (4. člen PEU), obveznosti iz skupne ribiške politike, obveznosti iz schengenskega zakonika in obveznosti iz direktive za prostorsko načrtovanje na morju.

"Slovenija ima pravico in obveznost izvajati pravo EU (...) na območjih in v mejah, kot jih je določilo arbitražno sodišče". Hrvaška pa bi v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja morala omogočati Sloveniji izvajanje evropskega prava na teh območjih. Vendar iz neizpodbitnih dejstev izhaja, da Hrvaška Sloveniji to preprečuje, kar "predstavlja kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja s Slovenijo in z EU", navaja mnenje.

Glede kršitev ribiške politike, Slovenija trdi, da Hrvaška krši določilo iz hrvaške pristopne pogodbe, ki je del ribiške uredbe in ki se neposredno sklicuje tudi na arbitražno razsodbo. Gre za vzpostavitev ribolovnega režima, po katerem bi slovenski ribiči lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah, hrvaški pa v slovenskih (z določenimi omejitvami). Hrvaška trdi, da ker razsodba ni "polno implementirana", tudi ta določba ne more veljati.

Vendar pa pravna služba Evropske komisije meni, da določba o "polni implementaciji" ne more pomeniti, da ima Hrvaška pravico enostransko odložiti vzpostavitev omenjenega ribolovnega režima. "Jasno je, da je Hrvaška prikrajšala Slovenijo za njene pravice, da bi koristila režima dostopa do hrvaških voda, in ne dopušča Sloveniji, da izvaja pravice obalne države, da nadzoruje ribolovne aktivnosti hrvaških plovil v svojih teritorialnih vodah," piše v mnenju.

Hrvaška ribiško uredbo krši tudi z izvajanjem ribiškega inšpekcijskega nadzora na območju, ki je pripadlo Sloveniji in v katerem nima pristojnosti, pa tudi s policijskim spremstvom hrvaških ribičev brez slovenske privolitve v njenih teritorialnih vodah.

Z določanjem prostorskih načrtov na morskem območju, ki je pripadlo Sloveniji, Hrvaška krši tudi direktivo, ki ureja to področje, navaja mnenje.

Kot navaja Spiegel, evropski komisarji mnenja še niso videli, ga je pa pridobil Spiegel. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa naj bi tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića nasvet lastne pravne službe ignoriral. Časnik se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.

Časnik ob tem navaja, da je Juncker še februarja pred Evropskim parlamentom, ko je tam nastopil Plenković, dejal, da spor ni samo težava dveh članih EU, ampak je to "evropska težava".

"V čudnem preobratu, dobrih šest mesecev po Junckerjevih odločnih besedah, je Evropska komisija sedaj tista, ki zamuja pri rešitvi. Komisija je imela več priložnosti, da bi lahko delovala kot arbiter v sporu, a se je Juncker odločil, da se ne bo vmešal, kljub temu, da tudi njegovi sodelavci ne dvomijo, da je slovensko stališče v tej zadevi pretežno pravilno," v prispevku še piše Spieglov dopisnik iz Bruslja Peter Müller.

Sam spor med Slovenijo in Hrvaško je po pisanju nemškega tednika sicer zapleten in bizaren. "Hrvaška in Slovenija se že več let prerekata za nekaj kvadratnih kilometrov morja. In ne gre za to, da se prerekata nad privlačnimi odseki Piranskega zaliva - gre za koridor, do katerega je obema dovoljen dostop in ga uporablja le nekaj ribičev."

Gre za konflikt, za katerega Evropejci menijo, da bi moral biti že zdavnaj rešen. "Juncker sicer meni, da ne bo nihče pridobil, če se bo Evropska komisija vmešala v spor in da želi samo pomagati. Drugi viri trdijo, da je Plenković pod pritiskom znotraj lastne stranke in najmanj, kar bi potreboval, je, da bi se Bruselj v čustveno nabitem konfliktu postavil na stran Slovenije," še piše Müller.