Hrvati zavračajo arbitražo zaradi "nepopravljive kompromitiranosti in skorumpiranosti" postopka

Hrvaška se ni udeležila včerajšnje ustne obravnave, ki jo je sklicalo sodišče. V Haagu so namreč želeli slišati tudi pojasnila Zagreba, zakaj naj bi prekinili arbitražni postopek.

Slovenija se je zaslišanja udeležila in zunanji minister Karl Erjavec je v Haagu včeraj utemeljeval stališče Ljubljane, da se mora proces nadaljevati.

Hrvaško zunanje ministrstvo je medtem včeraj sporočilo, da so preko svoje stalne misije pri ZN v New Yorku hrvaška stališča predstavili članicam ZN.

"Hrvaška je znova opozorila, da je lani sprožila postopke za prekinitev sporazuma o arbitraži ter da je v skladu z mednarodnim pravom ustavila njegovo izvajanje," so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.

Ponovili so trditve, da je Slovenija s svojimi postopki povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti in neodvisnosti sodišča. Na ta način je kršila tudi sporazum o arbitraži, tako da sta neuresničljiva njegova predmet in namen.

Hrvaška zato pričakuje, da bo arbitražno sodišče sklenilo svoje delo brez odlašanja. "Za takšno odločitev ima arbitražno sodišče dovolj informacij, ki jih je Hrvaška posredovala, takoj ko je bilo razkrito protipravno in neetično delovanje Slovenije," so še zapisali.

Kot so dodali, je Hrvaška jasno sporočila, da je pripravljena v duhu dobrososedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom reševati spor o meji s Slovenijo z dvostranskimi pogajanji.

Kot je bilo ob sredinem obisku predsednika DZ Milana Brgleza v Zagrebu neuradno slišati v diplomatskih krogih, Zagreb predlaga, da bi Slovenija in Hrvaška poskusili priti do dogovora o režimu v obmejnem območju na morju, ki ne bo obremenjeval odnosov med državama niti življenja ljudi.

V Zagrebu naj bi tudi predlagali ustanovitev nove meddržavne strokovne komisije, ki bi pripravila načrte za dogovor o meji na morju.

Hrvaški zunanji minister Miro Kovač, ki se bo prihodnji torek mudil na uradnem obisku v Ljubljani, je večkrat izpostavil primer več desetletij trajajočega spora Nemčije in Nizozemske, ki nimata urejenega vprašanja meje v zalivu Dollart oziroma Dollard v Severnem morju, a imata dogovorjeno črto na morju, ki ne predstavlja meje, a omogoča državama, da nadzirata morje vsaka s svoje strani črte. Hrvaška stran ne izključuje niti odpiranja spora na katerem od pristojnih mednarodnih sodiščih.

Primer dogovora Nemčije in Nizozemske o upravljanju v spornem delu Severnega morja je izpostavil tudi v včerajšnjem pogovoru za hrvaško televizijo, ko je napovedal, da bo v torek predlagal svojemu slovenskemu kolegu Karlu Erjavcu, naj državi spor o meji uredita na dvostranskih pogajanjih kot dve suvereni in prijateljski državi, partnerki v EU in zvezi Nato.

"Za nas je najbolj pomembno, da ne hrvaški ne slovenski državljani ne trpijo zaradi tega, da običajno funkcioniramo in da se ne zbujamo z mislimi, da nismo uredili spora o meji", je dejal v Dnevniku HTV.

Na novinarsko vprašanje, kaj bo Hrvaška storila, če bo arbitražno sodišče sprejelo odločitev, ki ne bo v prid Hrvaške, je odgovoril da "nihče ne more prisiliti Hrvaške, da bi spoštovala nekakšno hipotetično odločitev sodišča, ki se mora ugasniti".

Ljubljana sicer vztraja pri arbitražnem sporazumu, potem ko dvostranski pogovori z Zagrebom niso prinesli dogovora o meji. Slovenski strateški cilj je teritorialni izhod na odprto morje.