Hrvat prinaša predlog o dvostranskem reševanju spora o meji

V zadnjih dneh se vrstijo slovensko-hrvaška srečanja na najvišji ravni. Predsednik DZ Milan Brglez se je med obiskom v Zagrebu prejšnjo sredo pogovarjal z vsemi najvišjimi hrvaškimi predstavniki, predsednik države Borut Pahor pa se je v petek udeležil tristranskega srečanja s predsednikoma Hrvaške in Avstrije Kolindo Grabar-Kitarović in Heinzem Fischerjem v Varaždinu.

Poleg tega sta se v petek v Bruslju ob robu vrha EU sestala premierja Miro Cerar in Tihomir Orešković. Cerar ga je seznanil, da bo Slovenija, če se bo izkazalo, da ni več potrebna, odstranila žično ograjo na meji s Hrvaško, do katere so bili v Zagrebu ves čas zelo kritični. Na Hrvaškem pričakujejo, da se bo to zgodilo že v dveh tednih.

Kljub lepim besedam o dobrososedskih in prijateljskih odnosih med Slovenijo in Hrvaško, ki so se izboljšali po nastopu nove desne hrvaške vlade, predvsem zaradi skupnih pogledov na zajezitev begunskega toka, stališča držav glede odprtih vprašanj, v prvi vrsti spora o meji, ostajajo popolnoma različna.

Slovenija vztraja pri nadaljevanju arbitražnega postopka o meji in se je v četrtek tudi udeležila ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem, medtem ko hrvaških predstavnikov v Haag ni bilo, češ da Hrvaška ne sodeluje več v arbitraži.

Slovenija opozarja, da je arbitražni sporazum iz leta 2009 mednarodna pogodba, ki je veljavna in jo je treba spoštovati. Zato tudi vztraja, da mora arbitražno sodišče opraviti svoje delo do zaključne sodbe o predmetu spora.

Slovenija je na obravnavi v Haagu izpostavila, da bi upoštevanje hrvaškega stališča glede učinka domnevne odpovedi arbitražnega sporazuma ogrozilo bistveno načelo quid pro quo sporazuma, in sicer uresničitev vitalnih interesov obeh strani - pristopa Hrvaške k EU, kar je po uveljavitvi arbitražnega sporazuma tudi dosegla, in določitev slovenskega "stika z odprtim morjem" z arbitražo.

Prepričana je, da ima arbitražno sodišče na voljo sredstva za odpravo posledic vsakršnega morebitnega napačnega ravnanja, da doseže cilj in namen arbitražnega sporazuma.

Arbitražno sodišče je v petek sporočilo, da bo preučilo pravne posledice dogodkov, zaradi katerih je Hrvaška izstopila iz postopka arbitraže, dotlej pa odločanje o sporu o meji med državama ostaja prekinjeno.

Premier Cerar je dejal, da je povsem normalno, da si sodišče vzame čas za presojo, medtem ko so v Zagrebu ponovili, da se mora sodišče ukiniti, neuradno pa je bilo slišati, da je petkovo sporočilo sodišča korak bližje k samoukinitvi sodišča.

Hrvaška je sicer prejšnji teden s posebnim pismom vse članice ZN obvestila o razlogih za izstop iz arbitražnega sporazuma. Zaradi pisma je predsednik odbora za zunanjo politiko v DZ Jožef Horvat iz opozicijske NSi celo pozval ministra Erjavca, naj preloži Kovačev obisk v Ljubljani.

Na Hrvaškem ni pomembnejšega politika, ki ne bi trdil, da je arbitražni sporazum preteklost, strinjajo se tudi, da Hrvaška ne bo sprejela končne sodbe, če bo do nje prišlo, češ da je slovenska stran nepopravljivo kompromitirala ne le arbitražni postopek, temveč tudi verodostojnost arbitražnega sodišča.

Zagreb zdaj predlaga vnovično reševanje mejnega vprašanja z dvostranskimi pogajanji, čeprav zgodovina medsebojnih sporov kaže, da politični eliti dveh držav nikakor ne uspeta doseči kompromisa in politični odnosi daleč zaostajajo za gospodarskimi in kulturnimi odnosi med državama.

V uradih hrvaških predsednikov države in sabora kot tudi na sedežu hrvaške diplomacije so pred Kovačevim obiskom v Ljubljani kot možno rešitev za spor o meji izpostavili primer Nemčije in Nizozemske, ki sta se uspeli dogovoriti za režim nadzora v zalivu Dollart oziroma Dollard v Severnem morju, čeprav že vrsto desetletij nimata urejenega vprašanja meje v tem delu morja.

Kovač je omenjal tudi možnost ustanovitve novih meddržavnih komisij, ki bi se na strokovni ravni ukvarjale z reševanjem spora, predvsem glede meje v Piranskemu zalivu.

Poklicni diplomat Miro Kovač je bil, preden je januarja prevzel vodenje hrvaškega ministrstva za zunanje in evropske zadeve, mednarodni sekretar HDZ, še prej pa je bil hrvaški veleposlanik v Berlinu.

V Ljubljani bo imel ob srečanjih z najvišjimi predstavniki države tudi predavanje o Hrvaški kot stičišču Srednje in Jugovzhodne Evrope.