Hrvaške ribiče je strah slovenskih kazni

Ribiči so zaskrbljeni predvsem zaradi možnih kazni, ki jih lahko dobijo od Slovenije, če bodo še lovili ribe do sredine Piranskega zaliva.

Ribič iz Savudrije Ecio Kocijančić je včeraj dejal, da se hrvaški ribiči bojijo samo slovenskih kazni ter posledično možnih nevšečnosti pri vstopu v Slovenijo. Mnogi imajo namreč sorodnike v Sloveniji.

Ribiči so sicer odpovedali drevišnje srečanje, ki je bilo napovedano za 19. uro. Da srečanja ne bo, je za STA potrdil Daniele Kolec iz združenja hrvaških ribičev Mare Croaticum. Pojasnil je, da "ni potrebe za tovrstno srečanje, ker bodo hrvaški ribiči še naprej opravljali svoje delo".

Hrvaški mediji so poročali, da so ribiči odpovedali srečanje, potem ko je bilo napovedano, da bodo na pogovore z njimi v Umag konec tedna prišli predstavniki najmanj treh hrvaških ministrstev, za notranje in zunanje zadeve ter morje, promet in infrastrukturo. Na srečanju naj bi dobili vsa pojasnila, tudi glede kazni, ki jih lahko doletijo iz Slovenije, je poročala televizija N1.

Na sestanku, na katerem so pričakovali med 30 in 40 ribičev, naj bi govorili o tem, ali bodo še naprej delali kot doslej in lovili ribe do sredinske črte Piranskega zaliva ali pa bodo spoštovali mejo, ki jo je junija lani določilo arbitražno sodišče, ki je približno tri četrtine zaliva pripisalo Sloveniji.

Kocijančić je za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 pojasnil, da hrvaški ribiči ne morejo mirno opravljati svojega dela, temveč samo v spremstvu hrvaške policije. Ocenil je, da bodo na koncu morda zahtevali odškodnino zaradi spremenjenih pogojev za delo v Piranskem zalivu. Od hrvaške države naj bi zahtevali odgovor, ali bo plačala kazni, ki jih bodo dobili od slovenskih oblasti.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je včeraj novinarjem v Zagrebu ponovil, da bodo hrvaške institucije zaščitile hrvaške ribiče. "Ne nameravamo sprožiti nobenih enostranskih potez. Če bo to storila druga stran, bomo imeli pripravljen odgovor," je hrvaška stališča ponovil Božinović.

Ponovil je, da državi odprto vprašanje meje lahko rešita samo z dvostranskim dogovorom med Zagrebom in Ljubljano.