Pred Italijo je izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju vzpostavila že Hrvaška. Slovenija ni imela možnosti, da bi to preprečila, je dejal Rakovec.

V izključni ekonomski coni ima Slovenija še naprej svobodo plovbe, preletov in polaganja cevovodov, je pojasnil. "Ker sta v Jadranu izključni ekonomski coni dveh članic EU, so to ribiške vode EU, tam velja skupna ribolovna politika in v okviru kvot, ki jih ima Slovenija, se tam še vedno lahko opravlja ribolov," je povedal.

Po njegovih besedah so izdelali študije in se posvetovali z različnimi strokovnjaki, ministrstvom za infrastrukturo in Luko Koper, ki da so vsi zagotovili, da negativnih posledic za Slovenijo ne bo.

Povedal je še, da se Slovenija z Italijo in Hrvaško stalno usklajuje. Spomnil je, da je bilo vzpostavljeno tristransko sodelovanje Slovenije, Hrvaške in Italije, v okviru katerega se srečujejo zunanji ministri in se tudi dogovarjajo glede skupnega upravljanja tega dela Jadranskega morja. Gre za vrsto interesov, od plovbe prek vojaških vaj do ribolova, zato je tristransko sodelovanje po njegovih besedah zelo pomembno.

Dejal je še, da si Slovenija prizadeva za naslednje srečanje zunanjih ministrov čim prej.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 v 123. členu vsem obalnim državam nalaga, da se usklajujejo. Slovenija te svoje pravice zasleduje. Njeni interesi so, da se zagotavlja predvsem neovirana plovba, da se lahko izvajajo vojaške vaje in zaščita z okoljskega vidika. "Tako da smo vse te naše interese zavarovali," je dejal.

Pojasnil je še, da ta konvencija državam daje možnost razglasitve izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale. "Slovenija z arbitražno razsodbo te pravice ni dobila, zato, ker ni imela neposrednega stika z odprtim morjem, ima pa ga še vedno preko območja stika," je dejal Rakovec.

Po njegovih besedah ima Slovenija kljub izključnim ekonomskim conam še vedno stik z odprtim morjem, in sicer preko hrvaške izključne ekonomske cone v Sredozemskem morju.

Italija je postopek za razglasitev izključne ekonomske cone v Jadranskem morju sprožila leta 2020. Potem ko je Hrvaška januarja 2021 vzpostavila svojo izključno ekonomsko cono, pa sta leta 2022 Zagreb in Rim podpisala še sporazum o razmejitvi cone, ki je začel veljati lani.

Hrvaško zunanje ministrstvo je v sredo v sporočilu za javnost ob uveljavitvi italijanske izključne ekonomske cone priložilo zemljevid, na katerem je meja s Slovenijo narisana po sredinski črti v Piranskem zalivu, čeprav je arbitražno sodišče veliko večino Piranskega zaliva prisodilo Sloveniji.

Rakovec je danes povedal, da je Slovenija zaradi napačno vrisane meje v zemljevidih protestno noto nazadnje poslala 8. decembra. Pojasnil je še, da hrvaška izključna ekonomska cona ne sega do Piranskega zaliva temveč le do točke T5, kjer je bila stična točka Slovenije z odprtim morjem. "Mi si bomo naprej prizadevali, da Hrvaška pristane na spoštovanje arbitražne razsodbe, vedno ko bodo napačno vrisani zemljevidi, bomo protestirali," je dejal.

Dodal je, da kar se Slovenije tiče, je z arbitražno razsodbo meja določena na morju popolnoma jasno in po mednarodnem pravu jo morata spoštovati obe državi, pa tudi druge. Ker so v mednarodnem pravu mehanizmi za uresničitev teh odločb omejeni, Slovenija to skuša doseči predvsem z diplomatskim pritiskom. "Bomo pa videli v bodoče, če bodo za to potrebni še kakšni drugi ukrepi," je pristavil.