V zadnji številki hrvaškega Globusa je politologinja dr. Mirjana Kasapović, sicer profesorica na Fakulteti za politične vede v Zagrebu, ostro obračunala s slovenskim premierjem Marjanom Šarcem. V članku z naslovom »Komedijantska schengenska afera« pravi, da je Slovenija glede vprašanja, ali je Hrvaška pripravljena za vstop v schengenski režim, na ravni organov EU doživela nov poraz. Napoveduje še, da naj bi sodišče EU odločilo v prid Hrvaške v primeru tožbe Slovenije, ki jo je naša država vložila, ker Hrvaška ne spoštuje odločbe arbitražnega sodišča o meji.
Vlado Marjana Šarca, nekdanjega ljudskega komika, je označila kot galerijo političnih poražencev. Omenja netransparentno zaposlitev Šarčeve prijateljice v obveščevalni službi…. V članku, kjer je sicer precej neokusno na sploh nastrojena zoper Slovenijo, opozarja, da Šarec, čeprav ga v politiki vodi »zdrava kmečka pamet«, ni naiven in nenevaren. Občasno je neugoden in zloben.
Staro kompetentno politično elito so v Sloveniji zamenjali pretenciozni politični amaterji z ideološko in politično neprofiliranimi projekti za enkratno uporabo. So izvoljeni, toda, kdo jih ustvarja, se sprašuje Kasapovićeva. Kdo jih načrtuje, organizira, financira in medijsko poganja.
Na domačem parketu nekako še pleše, v tujini pa deluje kot izgubljen. Kamere ga po navadi posnamejo, kako sam tava po hodnikih v Bruslju. Po mnenju hrvaške politologinje ni možnosti, da bi postal politični prijatelj kogarkoli iz bruseljske nomenklature. Frustracije zaradi politične inferiornosti na Zahodu skuša Šarec s svojo vlado zaceliti z aktivnostjo na Balkanu. Za zdaj najbolj v Severni Makedoniji in v Srbiji.
Staro kompetentno politično elito so v Sloveniji zamenjali pretenciozni politični amaterji z ideološko in politično neprofiliranimi projekti za enkratno uporabo. So izvoljeni, toda, kdo jih ustvarja, se sprašuje Kasapovićeva. Kdo jih načrtuje, organizira, financira in medijsko poganja.
Desna opozicija trdi, da gre za strice iz ozadja, torej za pripadnike nekdanje komunistične oligarhije in nereformirane tranzicijske levice na čelu z Milanom Kučanom. Njih se prikazuje kot jedro globoke države, ki je ugrabila Slovenijo dejanskim demokratičnih snovalcem. Kakorkoli, nekaj gnilega je v slovenski politiki in v medijih, ugotavlja avtorica.
Na srečo pa je Hrvate in Slovence po njenem nemogoče tako spreti, da bi se začeli sovražiti in vojskovati. Pravi, da naroda nikoli v zgodovini nista bila v medsebojni vojni in tako kljub hujskaškim politikam ne bosta niti v prihodnje.
