V postopku verifikacije so na NLZOH izvedli dodatno preverjanje testov, ki jih je Slovenija kupila preko skupnega javnega naročila EU, za specifični namen samotestiranja, kar pomeni, da bolnik vzorec vzame sam iz sprednjega dela nosu, je spomnila Žohar Čretnikova spomnila na današnji vladni novinarski konferenci.
Vključili so 493 sodelujočih, tudi osebe, ki so hospitalizirane zaradi resnejšega poteka bolezni, in mlajše od 15 let. S preverjanjem so želeli ugotoviti, ali je konkretni hitri test sposoben zaznati asimptomatske nosilce, ki imajo visoko virusno breme, če si posameznik vzorec odvzame sam.
Proizvajalec zagotavlja 95-odstotno občutljivost testa ob strokovnem odvzemu vzorca iz zgornjega dela nosu in grla. Na NLZOH pa so pri samotestiranju, kjer je oseba vzorec odvzela iz prednjega dela nosu, ugotovili, da je občutljivost testa pri simptomatskih osebah 69,28- odstotna. Pri osebah brez simptomov 72,22-odstotna, pri otrocih 90,91-odstotna, pri otrocih s simptomi bolezni pa 88,89-odstotna. Občutljivost sicer upada glede na število dni od pojava simptomov.
Testi, namenjeni samotestiranju šolarjev, so se v postopku verifikacije na NLZOH izkazali za primerljivo učinkovite kot ostali hitri testi na voljo pri nas. A preden bodo ti dejansko v uporabi, mora mnenje o tem, ali jih lahko dejansko uporabijo za samotestiranje, podati še Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), je še pojasnila Žohar Čretnikova.
Po njenih informacijah se vloga za JAZMP že pripravlja. Kdaj bodo šolarji teste začeli uporabljati, pa je v pristojnosti ministrstva za zdravje, ki bo odločilo, v kakšnem obsegu in kdaj bodo testi šli v uporabo, v dogovoru z ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Specifičnost sicer pove, kolikšen je delež vzorcev, za katere je PCR test pokazal negativno in so bili negativni tudi s hitrim testom. Občutljivost hitrih testov pa pove, kolikšen je delež vzorcev, ki so bili pozitivni tako s PCR kot hitrim testom.
Sicer pa je angleška različica novega koronavirusa v Sloveniji prisotna že v več kot 90 odstotkih sekvenciranih vzorcev in je dosegla plato. V jugovzhodni, pomurski in primorsko-notranjski regiji je delež te različice že 100-odstoten, je povedala Žohar Čretnikova.
Po njeni oceni je razveseljujoče, da druge različice ne rasejo tako kot angleška in pestrost potrjenih različic se zmanjšuje. Tako so v zadnjem krogu sekvenciranja pozitivnih vzorcev iz vse države zaznali sedem novih primerov nigerijske različice, en primer južnoafriške različice ter osem primerov različice b.11318, ki so jo prvič zaznali pred dvema tednoma. Novih primerov brazilske različice niso zaznali.
Regije so po navedbah direktorice NLZOH različno prizadete, a v vseh prevladuje angleška različica. Še najmanj je angleške različice v obalno-kraški regiji (83 odstotkov), medtem ko so v vzorcih iz jugovzhodne, pomurske in primorsko-notranjske regije angleško različico potrdili v 100 odstotkih.
Tudi merjenje prisotnosti virusa v odplakah na čistilnih napravah po navedbah Žohar Čretnikove potrjuje to sliko. Po podatkih Nacionalnega inštituta za biologijo so v zadnjem opazovanem tednu zaznali blag porast prisotnosti virusa na čistilnih napravah v Ljubljani, Domžalah, Velenju in Kopru. Padec, ki so ga zaznali pred dvema tednoma, pa je bil verjetno posledica močnih padavin, zato blagi porast v tem tednu ni zaskrbljujoč, je pojasnila direktorica NLZOH.
Glede indijske različice, zaradi katere se Indija sooča s hudim razmahom epidemije covida-19, je Žohar Čretnikova pojasnila, da gre za tri sorodne različice virusa, ki verjetno res izhajajo iz Indije. Zanjo sta značilni dve kritični mutaciji, zaradi katerih se virus bolj uspešno veže na celični receptor in se je sposoben izogibati tudi protitelesom, ki nastanejo po cepljenju. Vendar za zdaj še ni znano, kako ti mutaciji skupaj delujeta, je dodala. Ob tem je pojasnila, da evropski center za nalezljive bolezni zaenkrat nima podatkov o tem, kako ta različica pravzaprav vpliva na cepljenje.
V začetku aprila so z NLZOH poročali tudi o mutaciji virusa, ki je bila takrat prisotna le v Sloveniji. Kot je spomnila Žohar Čretnikova, so takrat tudi povedali, da jo je treba potrditi še z drugimi metodami, a jim to zaenkrat še ni uspelo. "Glede na prevladovanje angleške različice pa domnevamo, da ta varianta, tudi če jo uspemo potrditi, ne bo imela vpliva na potek epidemije v Sloveniji," je še pojasnila direktorica NLZOH.
