Kot so poudarili, dolg Heliosa ni bil nikoli 407 milijonov evrov. Trenutni neto dolg je 84 milijonov evrov, konec junija pa se bo spustil pod 80 milijonov evrov, medtem ko je še lani znašal 110 milijonov evrov. Za četrtino znižan dolg je po njihovih besedah rezultat boljšega upravljanja zalog in poslovnega ter finančnega prestrukturiranja.
Heliosova posojila so v celoti refinancirana, zato se jim ni treba ukvarjati s stalnim reprogramiranjem kratkoročnih posojil in se lahko ukvarja s poslovanjem, so poudarili. Kot so pojasnili, se je delež kratkoročnega dolga znižal s 63 na 18 odstotkov celotnega dolga.
Glede očitkov, da je Ring financiral prevzem Heliosa z zadolževanjem podjetja, pa so poudarili, da Helios ni nikoli plačal niti evra za financiranje transakcije niti ni za to najel nobenega kredita. Financiranje 145 milijonov evrov vrednega prevzema je bilo zagotovljeno z lastniškim in dolžniškim kapitalom, ki so ga zagotovili Ring Holding in dva izmed največjih svetovnih finančnih skladov.
"Žalostno je, da nas obtožujejo stvari, ki niso resnične in niso v korist podjetja in države Slovenije," je izpostavil predsednik nadzornega sveta Gerald Martens, ki je spomnil, da je bil nakup Heliosa drag, a kljub težavam v njem še vedno vidi prednosti in potenciale.
Kot je poudaril, niso kršili nobenih pogojev iz kupoprodajne pogodbe. Zato se mu zdijo očitki, ki prihajajo od nekaterih zaposlenih in tudi iz politike, nepravični. Škodo dobremu imenu podjetja pa povzroča tudi napačno poročanje, saj pristojni minister ni napovedal ovadb, temveč je napovedal le hitro preiskavo, katere prvi rezultati naj bi bili znani že prihodnji teden. Na podlagi tega pa se bo odločil, ali so podane podlage za vložitev tožb oz. ovadb proti upravi in nadzornemu svetu.
Nekateri ljudje zlorabljajo svoj položaj, predstavljajo podjetje v slabi luči ali manipulirajo z informacijami, zato so v medijih neresnične zgodbe, je opozoril Martens. Predsednika DZ Janka Vebra bodo glede njegovih trditev o najemu kredita in nespoštovanja pogodbe, pozvali, naj jih prekliče, sicer lahko v Heliosu uberejo pravno pot.
Jasno pa je že, da bodo ukrepali zoper predstavnico delavcev Ivanko Jano Poljanšek. "Ne sme govoriti v javnosti o pogajanjih, ko ta še potekajo, in ne sme govoriti neresnic," je poudaril Martens in dodal, da je nanjo jezen, ker pravi, da želi uprava odpuščati, kar pa ni res.
Pri prodaji na zaposlenega, ki znaša 140.000 evrov, je Helios najslabši glede na primerljiva podjetja. Tako Helios za plače namenja 53 milijonov evrov, kar predstavlja 17 odstotkov prihodkov od prodaje. Če bi bil delež stroškov enak, kot je povprečje branže, bi morali stroške dela zmanjšati kar za 35 odstotkov.
Vendar v Heliosu načrtujejo le 3,25-odstotno znižanje plač, pri čemer povprečna plača v Heliosu znaša 1900 evrov bruto in je za 30 odstotkov višja kot plača po kolektivni pogodbi kemijske industrije. Ne načrtujejo pa nikakršnega odpuščanja.
Tudi pri zadnjem zmanjšanju zaposlenih za 150, je bilo le okoli 60 odpuščenih, od tega 30 iz menedžmenta. 20 zaposlenim niso podaljšali pogodb za določen čas, s 67 pa so sklenili sporazumno prekinitev delovnega razmerja ali pa so odšli v pokoj.
Martens si želi, da bi tudi zaposleni prispevali k rešitvi in minimalno znižanje plač bi bil znak, da sodelujejo pri prestrukturiranju. V prihodnjih dneh bodo na zborih delavcev predstavili vse informacije in nadaljevali s pogajanji, pri čemer se nadejajo, da se bodo uspeli s sindikati dogovoriti za dobrobit skupine.
Predsednik uprave Heliosa Aleš Klavžar je izpostavil, da so kadrovski ukrepi le del postopka integracije in prestrukturiranja, ki je namenjen vzponu Heliosa med pet največjih v Evropi. "Lastnik nam je dal priložnost, da vodimo takšno 440 milijonov evrov težko skupino, ki je med desetimi v Evropi, iz Domžal," je poudaril.
Da bi izboljšali poslovanje, vodstvo Heliosa uvaja spremembe na številnih ravneh in področjih. Med drugim združuje in prestrukturira podjetja in distribucijske kanale v odvisnih družbah v tujini, znižalo pa je tudi plače menedžerjev na sedežu družbe za 11,8 odstotka.
Helios se sooča z izredno zahtevnimi tržnimi razmerami. Kriza v Rusiji je družbi v prvih petih mesecih letos vzela deset milijonov evrov, 2,4 milijona evrov je bilo izgube iz negativnih tečajnih razlik, problem je tudi padec prodaje na Balkanu.
Negativni so tudi gospodarski obeti za države, v katere Slovenija izvaža. Velik del Heliosove proizvodnje predstavljajo dekorativne barve, katerih prodaja je zelo odvisna od aktivnosti v gradbenem sektorju, kjer pa se soočajo z velikimi padci.