GZS kritična do koalicijske pogodbe: splošna in z malo konkretnimi zavezami

"Slovenija je v zadnjem obdobju začela dosegati rahlo gospodarsko rast, brezposelnost se je začela malenkostno zmanjševati, še vedno imamo kar krepko rast izvoza, vsaj za prvo silo smo zakrpali težave v bančnem sistemu in ga sanirali, a kljub temu moramo ugotoviti, da imamo v Sloveniji gospodarske razmere, ki so še vedno zelo turbulentne ali na meji kriznega delovanja," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Spomnil je na znane težave, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo. Veliko podjetij je prezadolženih in podkapitaliziranih, prevelik delež bruto domačega proizvoda odpade na javno porabo, premalo sredstev pa namenimo za razvoj, javno porabo pokrivamo z zadolževanjem v tujini ali z višjimi davki, pogoji poslovanja so prezapleteni, javno naročanje je netransparentno, nezadovoljivo rešujemo domače naloge iz Bruslja, je nanizal.

Pričakoval je, da bo nova koalicijska pogodba dala odgovor na omenjene težave in da bo omogočila delovanje v smeri gospodarske rasti in novih delovnih mest. Hribar Miliču se zdi sicer prav, da se bo nova vlada zavzemala za delovanje pravne države, a se hkrati sprašuje, ali lahko takšna splošna pogodba z izrazito malo konkretnimi zavezami in merljivimi projekti Slovenijo popelje iz krize. Zato pogrešajo večjo konkretnost, tudi v časovni dimenziji, je dejal.

Opozoril je, da na pokojninsko reformo ne moremo čakati do leta 2020, ampak je treba takoj začeti pripravljati osnove za novo reformo. "Podobno je s trgom dela," je dejal. Čeprav ni dolgo tega, kar je začela veljati reforma trga dela, pripravljena pod taktirko nekdanjega ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, Hribar Milič meni, da je šlo pri njej za "zelo velik kompromis, ki naj bi predvsem pomiril sindikalno stran".

Pozval je tudi k reformi na področju zdravstva, pri čemer se je med drugim zavzel za prestrukturiranje košarice zdravstvenih pravic ter poseg v sistem javnega naročanja v zdravstvu in poseg v področje bolniških izostankov.

Nezadovoljen je tudi s tem, kako osnutek koalicijskega sporazuma naslavlja področje internacionalizacije, saj je izvoz tisti, "ki slovensko gospodarstvo in celotno Slovenijo še drži nad vodo". V tej luči je pozval k spremembam na področju vizumske politike, ki otežuje poslovanje podjetjem in zavira razvoj turizma.

Svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković je v prvem vtisu med pozitivnimi stvarmi izpostavil nadaljevanje privatizacije, pri čemer je opozoril, da ni jasno, v kakšnem obsegu, kdaj in kako se bo nadaljevala.

Podpirajo nadaljevanje konsolidacije javnih financ, a kot odvečnega ocenjujejo pogoj, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen do konca leta 2015, če letos ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega. "Ne predstavljam si, kako se bo na to odzval Bruselj," je dejal. Podpirajo tudi odpravo sistema najnižje cene pri javnih naročilih.

Med negativnimi stvarmi je izpostavil, da v osnutku koalicijskega sporazuma niso jasne davčne razbremenitve dela. "V zadnji verziji ni socialne kapice, je sicer dohodninska razbremenitev visoko kvalificiranega kadra, vendar mi pričakujemo kombinacijo ukrepov," je dejal.

Ocenil je, da načrtovani programski in razvojni proračun ni možen brez manjše tekoče porabe, pogreša pa tudi načrt optimizacije javne uprave. V tej luči se je zavzel za poglobljeni zunanji pregled nekaterih sektorjev javne uprave in spomnil, da imajo tudi podjetja revizorje.

Vodja analitske skupine GZS Bojan Ivanc pa je predstavil nekaj aktualnih podatkov o slovenskem gospodarstvu. Glavni dejavnik gospodarske rasti v zadnjih dveh četrtletjih ostaja izvoz, ki se je v prvem polletju okrepil za 5,4 odstotka, pri čemer se je izvoz na trge EU povečal za 7,5 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj, javni dolg in stroški za obresti so se povečali, podpora tujih bank v obliki kreditiranja je upadla, potrošniki so varčevalno razpoloženi, povečale so se tudi nekatere obremenitve za gospodarstvo, je naštel.

Morebitne vladne partnerice so v torek pozno zvečer prejele dopolnjen osnutek koalicijskega sporazuma, po katerem bo v novi vladi 16 resorjev. Novi osnutek ne omenja več delne socialne kapice, temveč ukinitev zgornjega razreda dohodninske lestvice s 50-odstotno davčno stopnjo in proučitev možnosti za preoblikovanje dohodninske lestvice za razbremenitve plač visokokvalificirane delovne sile.

V sporazumu je navedena uvedba zelene proračunske in davčne reforme, priprava pokojninske in zdravstvene reforme, uvedba nepremičninskega davka, davčnih blagajn. Predvidena je ustanovitev vladne projektne pisarne, ki ne bo urad, pač pa bo predstavljala način pristopa k upravljanju medresorskih projektov. Sporazum navaja tudi nabor 15 koalicijskih projektov.