Guverner Kranjec ima 11.900 evrov bruto plače

V zadnjem Reporterju smo pisali o tem, da je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec povsem odpovedal pri nadzoru bančnega sistema in s tem prispeval k bančnemu breznu slabih posojil. K temu lahko tokrat dodamo zelo zanimive podatke o plačah in prejemkih guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije (BS). Lani je guverner zaslužil 142.800 evrov osnovne bruto plače, kar pomeni v povprečju 11.900 evrov osnovne bruto plače na mesec. Trije viceguvernerji, Darko Bohnec, Janez Fabijan in Stanislava Zadravec Caprirolo, so vsak posebej zaslužili 111.700 evrov osnovne bruto plače, kar pomeni v povprečju na mesec 9.300 evrov. Viceguvernerka Mejra Festić, ki je nastopila mandat 1.3.2011, pa je prejela v desetih mesecih 94.300 evrov osnovne bruto plače, torej v povprečju 9.430 evrov mesečno. Toda ti prejemki guvernerja in viceguvernerjev še zdaleč niso vsi. Poleg bruto osnovne plače so še dodatki za delovno dobo (skupaj je peterica prejela 74.000 evrov bruto), regres in dve jubilejni nagradi. Vsega skupaj je bilo tem funkcionarjem v letu 2011 izplačanih 670.000 evrov bruto.

Guvernerjeva plača je tako kar dvakrat višja od plač predsednikov republike, vlade, ustavnega in vrhovnega sodišče, ki se gibljejo okoli šest tisoč evrov bruto. So guverner in viceguvernerji kot funkcionarji, izvoljeni v državnem zboru, upravičeni do tako visokih plač? V pravilniku, ki ga je sprejelo samo vodstvo BS, njihove plače navzgor sploh niso omejene (!), pač pa le navzdol – ne smejo biti nižje od plače direktorja oddelka na BS, povečane za 20 odstotkov. Po besedah dr. Rajka Pirnata s Pravne fakultete v Ljubljani je BS po izrecni določbi zakona o banki Slovenije pravna oseba javnega prava in jo je mogoče glede na splošno pogovorno raven uvrstiti v javni in ne zasebni sektor. Toda definicija javnega sektorja je po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in celotni plačni regulativi ožja od splošne pogovorne, saj zajem le tiste osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega ali občinskega proračuna. Banka Slovenije ne sodi mednje, zato določbe ZSPJS, ki omejujejo tudi plači predsednikov republike in vlade, za BS ne veljajo.

Prav tako BS ni mogoče šteti v okvir pojma gospodarske družbe v večinski državni lasti, za katere prejemke poslovodnih oseb določa poseben zakon, saj je BS oseba javnega prava. Končna ugotovitev dr. Pirnata je, da višina plač guvernerja in viceguvernerjev z zakonom ni omejena, svet banke (sestavljajo ga guverner in viceguvernerji) jih določi s svojim aktom sam. Hkrati meni, da ga pri tem zavezuje nekaj splošnih načel upravljanja javnih zadev, zlasti to, da morajo biti osebe, ki upravljajo javne zadeve, z vsem svojim ravnanjem zgled in morajo pokazati na ustrezno višino plač, ki so v bančnem in finančnem sektorju še sprejemljive. Zlasti tam, kjer banke prejemajo velike dokapitalizacije iz javnih sredstev. Konkretno višino plač vodstva BS težko ocenjuje, vendar če drži, da so plače v BS nekje vmes med plačami v bančnem sektorju in plačami v javnem sektorju, se mu zdi to sprejemljivo.