"To, kar sem videla, lahko kot človek ocenjujem, da je nekaj najbolj pretresljivega, kar lahko vidiš v življenju. Da več kot 60 let nismo bili sposobni raziskati takšne zločine, pa je naslednji problem. Ne vem, ali bo sploh možno odkriti storilce oz. ali so sploh še živi," je poudarila Brezigarjeva.
Pojasnila je, da je žrtev veliko in od države pričakuje, da bo sposobna razčistiti s preteklostjo in stvari postaviti na pravo mesto. Po njenem mnenju je to tisto, kar bi si vsi v tej državi morali želeti, če hočemo živeti naprej.
Pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavle Jamnik je povedal, da so danes nadaljevali z ogledom v jami, v naslednjih dneh pa se bo preiskava nadaljevala v kriminalistično-tehničnem smislu, veliko bo tudi sodno-medicinskega dela.
Po njegovi oceni je število trupel za zdaj še neznanka, prav tako ne ve, kam bodo trupla po končani preiskavi odpeljana. "Trupla bodo ostala v rudniku, dokler se ne dogovori o podrobnostih in se uskladi s stroko. V tem grobišču je veliko neznank. Iz enega pričevanja t.i. Pučnikove komisije izhaja domneva, da je nekaj žrtev slovenskih, nekaj pa hrvaških," pravi Jamnik.
Sodni izvedenec Jože Balažic, ki so ga prizori iz jame močno pretresli, je pojasnil, da trupla niso razpadla oz. so ohranjene kosti, drugih tkiv ni, ker so bila trupla posuta z apnom. Po njegovi oceni težko bo identificirati vsa trupla in ugotoviti, komu kdo pripada. Prepričan je, da žrtve niso bile ustreljene, saj so se storilci bali jamskih plinov.
"V jami je ogromno čevljev, izgleda, da so se morali slačiti in sezuti, preden so bili pobiti. To so vojaški čevlji, majhnih čevljev nisem videl, da bi lahko rekel, da so otroški. Ostanki oblačil so sivkaste barve, kar kaže na uniformiranost," je povedal Balažic.
Po njegovih besedah je dolžina hodnika, v katerem so našli trupla, 15 metrov, širina pa 2,5 metra. Na začetku hodnika, ki je od vhoda v jamo oddaljen 400 do 500 metrov, je sedem trupel. Balažic meni, da je v tem hodniku med 200 in 300 pobitih ljudi, kaj se skriva v še dveh jaških, pa za zdaj ni znano. Okrog mesec dni bo stroka potrebovala, da očisti ta hodnik in se prebije do drugih jaškov.
"Dolga leta sem v sodni medicini, a kaj takega še nisem videl. Ti ljudje so močno trpeli," je še dodal Balažic.
Vodja evidentiranja prikritih grobišč in zgodovinar Mitja Ferenc meni, da so zadeve zelo pretresljive in da si niso predstavljali, da bodo našli kaj takega, kar oči težko sprejmejo. Prva naloga bo odstranitev posmrtnih ostankov, ki preprečujejo vhod v drugi jašek.
Ferenc je dejal, da so po sedemmesečnem delu dokazali obstoj enega večjih množičnih grobišč v Sloveniji in laški rudnik je prvi rudnik na svetu, ki je bil uporabljen kot prikrito grobišče. "Ko smo prišli do prve pregrade, se je pokazalo, da je horizontalni rov zasut z jalovino. Pregrade so bile narejene iz lesa, posute so bile z živim apnom. Naredili pa so jih po likvidaciji," je pravi Ferenc.
Meni, da se je treba vprašati, kdaj bo naša država začela z nekimi resnimi nameni urejati ta prikrita grobišča, saj je minilo že šest let od sprejeta zakona o prikritih grobiščih. Ferenc še navaja, da je prikritih grobišč v Sloveniji zelo veliko in kot država bi morali počastiti dolg mrtvih.
V Barbara rovu v Hudi Jami so domnevno posmrtni ostanki tistih, za katere ni bilo prostora v rudniških jaških, je dejal vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs. Po njegovih besedah je v rovu okoli 200 do 300 mumificiranih trupel, na katerih ni vidnih strelnih ran, zato se domneva, da so umrli zaradi plina.
Štrovs je povedal, da je raziskava v Barbara rovu v Hudi Jami trajala od začetka lanskega leta. "Ves čas po drugi svetovni vojni se je govorilo, da je tam precej veliko grobišče," je dejal in pojasnil, da je bil v oddaljenosti od 800 metrov od vhoda rov zazidan. "Tisti zid je bil tabu," je dodal.
Po njegovih besedah je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pri Rudniku Trbovlje - Hrastnik naročilo ekspertizo o možnostih raziskovanja rova. "Ugotovili so, da je za zidom še nekaj zidov, da je zadaj rov zrušen, drugače pa odprt," je pojasnil in nadaljeval, da je vladna komisija za prikrita grobišča raziskavo rova uvrstila v svoj program za leto 2008, ki ga je maja potrdila prejšnja vlada.
Štrovs je dejal, da je bil zid podrt 24. junija lani, vendar je bil za tem zidom rov zasut z jalovino. Potem ko so rudarji spraznili rov, so naleteli na drug zid iz trdega betona, je dejal in dodal, da je bil tudi za tem zidom rov zasut z jalovino. Ko so izpraznili rov, so naleteli na zaporko, za zaporko pa še na nov betonski zid, je pojasnil. "Za tem zidom je bila ponovno zaporka, za njo pa preperel les in spet nov zid," je dejal.
"Za tem zidom nas je pričakala prva žrtev, ki si je izdolbla rov," je povedal vodja sektorja za vojna grobišča in dodal, da so kmalu naleteli na drugo žrtev, ki je bila verjetno ubita. Nato je bil po Štrovsovih besedah rov v dolžini devetih metrov zasut z glino.
"Včeraj smo šli naprej in ugotovili, da je za tem zasutjem prost rov, širok tri metre in visok dva in pol metra," je dejal in pojasnil, da so prišli do množice usnjenih čevljev.
"Nato smo prišli do jaška, ki je po načrtu globok 72 metrov in premera štirih metrov. Splezali smo naprej mimo jaška, deset metrov od tam je kup zemlje, za tem kupom pa smo videli belino do kraja. Ko smo prišli zraven, smo videli, da so to trupla, ki so čisto apnene barve. To niso okostja, ampak mumificirana trupla," je povedal.
Po njegovem mnenju ni prišlo do razpada zato, ker je bil prostor hermetično zaprt, ali pa niso razpadla zato, ker so bila posuta z apnom. "Vidi se tkiva in vidi se, da so bila brez obleke in čevljev," je dejal in nadaljeval, da je v dolžini po njegovi domnevi 200 oz. 300 trupel. Kot je dodal, so v rovu domnevno tisti, za katere ni bilo prostora v obeh rudniških jaških, in da so druge žrtve metali v jaška.
Rov se, tako Štrovs, nadaljuje in se konča po sto metrih. "Naprej se ne vidi, preko teh ljudi pa ne moremo," je povedal in dodal, da bodo še videli, kaj je za tem.
Kot je pojasnil Štrovs, so bili v rovu pobiti tja pripeljani goli, na sebi pa so imeli le čevlje. Po njegovih domnevah je bilo to narejeno sistematično, da se ne bi ugotovila identiteta pobitih: "Edina priča je bila pred Pučnikovo komisijo nek šofer, ki je vozil žrtve, in ta je dejal, da so bili to večinoma Slovenci iz Teharskega taborišča," je dejal. Po njegovem pa so bili verjetno tudi hrvaški jetniki.
Na truplih, je nadaljeval Štrovs, ni bilo vidnih ran, zato se domneva, da so umrli zaradi plina. "Malo verjetno je, da so bili ustreljeni, saj smo v rovu našli samo nekaj praznih tulcev," je dodal. V izjavi za medije po novinarski konferenci pa je Štrovs povedal, da je možno, da so v rovu pobiti tudi pripadniki Rupnikovega bataljona.
"Zdaj so v tem rovu preiskovalci iz Celja," je zatrdil in pojasnil, da bo preiskovalni sodnik odločil, kako naprej. "Vsekakor je ta tabu prebit, mi vemo, kaj je je v tem rudniku, in dolžni smo poskrbeti, da bodo ti ljudje spodobno pokopani," je dodal.
Vodja sektorja za vojna grobišča je pojasnil, da imajo za vzdrževanje vseh vojnih grobišč na razpolago sredstva v višini 583.000 evrov, ki so z rebalansom nekoliko znižana, za investicije pa imajo na razpolago 340.000 evrov.
Kot je znano, so v Barbara rovu v torek odkrili večje število posmrtnih ostankov, po trenutnih ocenah več sto ljudi. V omenjenem rovu so začeli dela že lani avgusta z namenom ugotovitve, ali se tam nahaja prikrito grobišče. Omenjena lokacija je bila namreč na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Kot so sporočili iz PU Celje, se je po torkovi objavi informacije o odkritju večjega števila posmrtnih ostankov policiji že oglasilo nekaj ljudi, ki bi radi posredovali za preiskavo uporabne informacije.
Za nadaljnjo preiskavo je po navedbah policije dobrodošel vsak podatek.
V naslednjih dneh bo policija podala tožilstvu predlog za nadaljnje postopke s posmrtnimi ostanki, ki jih bo po načelih sodno medicinskega dela opravil Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.
Izjava Janeza Janše:
http://www.sds.si/aktivnosti-2940/novice/mrtve-je-treba-dostojno-pokopati/
Dokler Slovenci kot skupnost ali občestvo ne bomo sposobni brez kakršnegakoli opravičevanja vsak zločin poimenovati s pravim imenom in pokopati svoje mrtve, toliko časa bomo v dvomih glede temeljnih civilizacijskih vrednot, lastnih temeljev in lastne identitete, zavrti v svojem razvoju ter izpostavljeni vsakovrstnim premetavanjem na ladji zgodovine.
Pričakujem, da bodo odgovorni omogočili pietetni izkop pobitih v rudniških jaških, identifikacijo žrtev ter dostojen pokop njihovih posmrtnih ostankov na mestu, ki bo omogočalo njihovim svojcem obisk grobov. Pričakujem tudi, da bodo pristojni naredili vse, kar je mogoče, da se raziščejo okoliščine zločina ter ugotovi odgovorne za zločin in tudi odgovorne za njegovo prikrivanje vse od leta 1945 do danes."