Rudarska dela in stanje v jašku je predstavil inženir Ivan Kenda. Prvi izkop v letu razkritja Hude jame je segel v globino 12,5 metra. Do te globine je bila tudi narejena zaščita. Rudarska dela so zahtevna, ker je stropna stena jaška razrušena že od tridesetih letih prejšnjega stoletja. V povprečju napredujejo en meter na teden, trenutno pa se nahajajo na globini 36 metrov (glede na vpad). Do dna jaška je tako še 13 metrov. Do globine 30 metrov so iznesli 210 kubičnih metrov posmrtnih ostankov, zemljine, gline, laporja apnenca ...
Arheolog Uroš Košir iz podjetja Avgusta d. o. o. (zadolženo je za arheološka in antropološka dela) je dejal, da je večina ostankov močno premešanih in v neanatomski legi. Razlog je posedanje ob procesih razkrajanja in rušenje lesene konstrukcije jaška. Zato tudi ni bilo mogoča individualizacija posmrtnih ostankov.
Dolgoletna sodelavka komisije fizična antropologinja dr. Petra Leban Seljak (nazadnje je sodelovala pri raziskavi prikritega grobišča Košnica) je predstavila antropološko analizo ostankov. Našli so okostja najmanj 632 žrtev – toliko je desnih stegnenic. Med žrtvami je bila le ena ženska. Večina jih je bila starejših od 20 let, osem odstotkov jih je bilo starih med 18 in 20 let. Med žrtvami ni bilo nobenega otroka oziroma mlajšega od 17 let. Vzrok smrti? Večina lobanj je bila brez sledi strelnih ran, kar pa ne pomeni, da niso bili ustreljeni. Mogoče je tudi, da so jih v jašek metali še žive.
Tudi analiza predmetov je še preliminarna. Našli so največ ostankov oblačil (veliko je nogavic) in obutve – največ nizkih vojaških čevljev, škornji so bili redki. Najbolj izpovedna je po besedah Koširja srajca s kratkimi rokavi z ohranjeno etiketo, pod katero je manjša etiketa z napisom Karel Prelog Ljubljana. Gre za ljubljanskega trgovca, ki je imel trgovino s tekstilom že leta 1921.
Med osebni predmeti beležijo številne zobne proteze, stekleno oko, vsakodnevne predmete, ogledalo, škatlico za vžigalice, italijanski novec, žepno ura švicarske znamke. Nabožnih predmetov je bilo malo, večinoma gre za ostanke rožnih vencev in svetinjic. Med vojaškimi predmeti so našli bakelitni lonček nemške čutare, italijansko čutaro, pasno sponko italijanskega opasača, opasače v uporabi NDH, nemški opasač. Kaže, da so nekatere žrtve, preden so jih vrgli v jašek, slekli, saj so na določenih metrih naleteli le na zelo malo ostankov oblačil in obutve. Blago je večinoma zeleno rjavo, gre za hrvaške uniforme, odkrili pa so tudi nemške uniforme, ki so jih uporabljale druge oborožene sile. Posameznim predmetom je mogoče določiti njihov izvor, kar pa ne dokazuje nujno narodnosti žrtev. Odkriti predmeti imajo italijansko slovensko, hrvaško in nemško poreklo. Določanje narodnosti na temelju oblačil ni povsem zanesljivo, glede na ohranjena oblačila pa gre verjetno za pripadnike NDH, pa tudi za Slovence. K temu je Dežman dodal, da so našli pravni tekst v slovenskem jeziku pa tudi slovenski molitvenik. Prepričan je, da so žrtve na morišče vodili tudi iz taborišča Teharje.
Ob pobojih žrtve večinoma niso bile zvezane. Našli so le malo tulcev nabojev, naleteli pa so na neeksplodirano ročno bombo jugoslovanskega porekla. Bila je brez zaščitnega pokrovčka, ker pomeni, da je bila uporabljena, je povedal Košir. Predsednik komisije Jože Dežman meni, da »najdena bomba govori o tem, da se je ljudi porivalo v globini, za njimi pa vrglo še kakšno bombo«. Kot je bilo izpričano, so se o pobijanju v Hudi jami pogovarjali tudi slovenski knojevci v eni od gostiln v Laškem, je spomnil Dežman.
