Na področju šolstva se je - sicer bolj načelno kot v praksi - po njegovem položaj zasebnih šol poslabšal. Nova politika ne ocenjuje pravilno velikega pomena, ki ga imajo zasebne šole za naše splošno stanje v šolstvu, meni Stres. Zasebno in s tem tudi cerkveno šolstvo je po njegovih besedah velika obogatitev. Zasebna in javna šola morata biti enakopravni, ker obe izvršujeta popolnoma enako poslanstvo, je prepričan.
Poudaril je, da je pri oblikovanju zakonodaje na tem področju treba izhajati iz pravic staršev. Tako v slovenski ustavi kot tudi v evropski konvenciji o človekovih pravicah je zelo močno poudarjena pravica staršev do možnosti, da zagotovijo svojim otrokom vzgojo in izobraževanje v skladu z njihovim prepričanjem - to pa pomeni možnost izbire. In ta možnost izbire je zaradi ponovnih želja po vzpostavljanju monopolnega položaja državnih šol pri nas ogrožena, je prepričan.
Stres se je dotaknil tudi področja človekovih pravic. Kot je opozoril, v "našem javnem mnenju vsi govorijo samo o pravicah, nihče pa ne misli na dolžnosti.
Tipičen primer anomalije, ki se pojavi zaradi tega, je za Stresa pravica do splava. "Tega ne pozna pravzaprav nobena ustava na svetu, samo slovenska ima to posebnost," je poudaril. Po njegovem mnenju gre tu "samo za pravico ženske, nihče pa ne pomisli tudi na pravico otroka do življenja, ki je neprimerno pomembnejša, in s tem tudi na naše dolžnosti, ki jih imamo do novorojenega življenja, da mu zagotovimo, da živi in preživi, ker ima tudi on pravico do tega".
Stres je komentiral tudi odziv predsednika republike Danila Türka na junijsko pridigo nuncija Santosa Abril y Castella v Kočevskem Rogu. Za nadškofa pomočnika je sporno predvsem, da je predsednik republike nuncija obtožil, da se vtika v notranje zadeve Slovenije. "Če diplomatu očitate, da se vtika v notranje zadeve, je to za diplomata zelo huda obtožba," je poudaril.
Poleg tega je bila po Stresovem mnenju ta obtožba tudi popolnoma neupravičena. Nuncij je v svojem govoru v Kočevskem rogu po njegovih besedah obsodil "eno najbolj brutalnih kršitev človekovih pravic - pobijanje nedolžnih ljudi oz. masovno pobijanje ljudi brez sodnih postopkov". "To pa ni notranja zadeva v Sloveniji - to je občečloveško vprašanje," je pojasnil.
Na vprašanje, ali bo v Sloveniji prišlo do poenotenja glede polpretekle zgodovine, je odvrnil, da bo do poenotenja prišlo. Francija se je na primer glede dogajanja med francosko revolucijo poenotila po 200 letih, je dejal. Kot je poudaril, pa se dogajanje med slovensko revolucijo ne more razčistiti tako dolgo, dokler so udeleženci te revolucije ali njihovi neposredni fizični ali moralni in ideološki potomci -, "še zelo živi" in na vplivnih položajih.
Zločini, storjeni v Hudi jami, v Teharjah, Kočevskem rogu in drugih so bili sklenjeni v partijskem in državnem vrhu v Beogradu pod predsedstvom Tita, je dejal Stres. Zato je odločitev o poimenovanju ulice v Ljubljani "po zločincu, ki je masovno teptal človekove pravice, tudi proti svojim somišljenikom na Golem otoku", za Stresa groteskna in izraz arogance.
Kot je pojasnil, se je bivši komunistični režim vedno opravičeval s t. i. narodnoosvobodilno borbo. Ker ta režim hoče še sedaj obveljati kot sprejemljiv, čeprav to ni bil, in ker so nosilci še živi in zelo vplivni v javnosti, po besedah Stresa hočejo nazaj "pozlatiti tudi obdobje, ki ga je pripeljalo na oblast, to je bila pa NOB".
