Po njegovih besedah so danes ugotovili, da je "situacija slabša, kot bi si kdo lahko sploh predstavljal", več pa zaradi interesov preiskave ni želel razkriti.

Kot je po seji komisije, na kateri je sodeloval tudi direktor Urada za preprečevanje denarja Darko Muženič, povedal Grims, so se danes dogovorili, da bodo pospešeno nadaljevali z delom. V delu, ko gre za oškodovanje NLB, bo svoje delo opravila preiskovalna komisija o bankah, komisija, ki jo vodi Grims, pa v delu, ko gre za vprašanje tajnih in drugih služb.

Po Grimsovih besedah je šlo za skupen dogovor tako koalicije kot opozicije, podrobnosti pa zaradi interesov preiskave in danes pridobljenih podatkov ni mogel razkriti.

Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb se je namreč minuli teden seznanila s primerom, v katerem naj bi bila v letih 2009 in 2010 prek NLB oprana milijarda dolarjev. Šlo naj bi za nakazila ene iranskih bank pod embargom prek NLB na več tisoč naslovov.

Kot je minuli teden pojasnil Grims, je iz dokumentov, ki jim jih je posredovala preiskovala komisija o zlorabah v bančnem sistemu, razvidno, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov. Takratno vodstvo NLB je po njegovih besedah takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, po nekaterih informacijah pa naj bi transakcije potekale ob vednosti mednarodnih varnostno-obveščevalnih služb.

Grims je minuli teden opozoril tudi na visoke provizije. Provizije pri transakcijah denarja običajno znašajo pet odstotkov, "če pa je država pod embargom, pa so provizije veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini najmanj 50 milijonov in vse tja do 300 milijonov dolarjev", je dejal.

Upravo NLB je v letih 2009 in 2010 vodil Božo Jašovič, lastnica banke je bila takrat ob državi še belgijska KBC. Bančna komisija DZ se ravno v tem času osredotoča na dogajanja v NLB, ki so v tistih letih vodila v velik kapitalski primanjkljaj v letu 2013, in zaslišuje nekdanje vodilne v tej banki.