Minister za planiranje v osamosvojitveni vladi Umek je dejal, da je bilo pri osamosvajanju Slovenije, kot kažejo podatki za nazaj, vse opravljeno zelo v redu in sicer ne glede na to, da pred osamosvajanjem niso opravili takih analiz, kot so v navadi zdaj. "Stanje smo zelo dobro ocenili in ukrepali ter zadeve uredili, kot je bilo potrebno," je dodal.
Velikokrat so sicer delovali po občutku in z malo podatki sklepali o veliko stvareh. "Pri vseh osnovnih ciljih ni bilo fige v žepu, vse drugo pa se je začelo po tistem, ko so bile glavne stvari za osamosvojitev opravljene. V političnih glavah in ne toliko v operativnih pa se je začelo taktizirati," je menil.
Predsednik osamosvojitvene vlade in zdajšnji evropski poslanec Lojze Peterle je povedal, da je vesel, da je takrat Demosova vlada opravila to, kar je obljubila. Da je pripravila vse za osamosvojitev, prevzela operativno breme osamosvajanja, delovala izredno predano, projektno in povezano ter pri vsem uspela.
Ponosen je, da jo je lahko vodil, po osamosvojitvi pa so se začele druge igre in borba za oblast tudi znotraj Demosa. Sledili so predlogi za zamenjavo predsednika, predlog za samorazpustitev in na koncu podiranje lastne vlade, kar je Demosu preprečilo, da bi opravil več, kot je.
"Ampak ob 25-letnici so na mestu predvsem praznični občutki, slovenska politika pa se mora dogovoriti, kaj bo iz pomladnih izhodišč še naredila v dobro Slovenije. In tega je ostalo veliko," je med drugim izpostavil Peterle.
Minister za znanost in tehnologijo v osamosvojitveni vladi Peter Tancig je opozoril, da se človek, če gleda nazaj, kar začudi, kaj jim je uspelo. Takrat so delovali tudi v smeri pretvorbe družbenopolitičnega sistema iz samoupravnega socializma v, če se izrazi pogojno, kapitalizem, kar je bilo že samo po sebi dovolj težko, je sodil.
Hkrati s tem je teklo osamosvajanje, pri katerem so svoj prispevek dali vsi posamezni resorji, predvsem pa tudi znanost in tehnologija, ki sta bili že takrat dobro umeščeni v mednarodni prostor. Svoje zveze so takrat zelo dobro izkoristili, je še pristavil Tancig.
Okrogle mize se je med drugimi udeležil tudi tedanji urednik katoliškega tednika Družina Janez Gril, ki je predvsem očrtal vlogo in doprinos Cerkve, z njo povezanih združenj in časopisa Družina pri slovenskem osamosvajanju.
Kot je dejal, je k Družini prišel leta 1989, kot njen glavni urednik pa je sodeloval pri njenem prehodu iz verskega lista v katoliški tednik, katerega namen je bil, da družbena, kulturna in politična vprašanja postanejo tudi njegove teme.
Ob pogledu nazaj je ocenil, da je ob 25-letni razdalji mogoče opaziti veliko enotnost, ki je takrat vladala med ljudmi, takrat pa so se videle tudi že razne napetosti. Te so se pozneje razrasle v nasprotovanja, različne pristope in zdajšnje stanje, ki je posledica premajhne povezovalne vloge vseh skupaj, je menil.
"V Cerkvi smo takrat vse osamosvojitvene težnje podprli in skušali ohraniti enako distanco do vse političnih subjektov," je še ocenil Gril.