Greh za smrt nedolžnih otrok: Mitja Ribičič pred haaškim sodiščem?

V kazenski ovadbi na 508 straneh, ki jo je vložil na Vrhovno državno tožilstvo publicist Roman Leljak ter predstavil javnosti, je namreč navedeno več kot dovolj obremenilnih dokumentov ne le za obravnavo pred slovenskimi pravosodnimi organi.

Dokumenti potrjujejo, da je Mitja Ribičič kot nekdanji načelnik Ozne kriv za genocid in vojna hudodelstva. Daleč najbolj so obremenjujoči dokazi, da je v povojnih taboriščih Kidričevo in Ormož, ki jih je osebno določil, moralo umreti 52 od staršev na silo ločenih otrok.

Eden izmed dokazov za to, da je ovadena oseba Mitja Ribičič od junija 1945 do septembra 1946, ko je bil kot eden izmed namestnikov tedanjega načelnika Ozna za Slovenijo Matije Mačka, zadolžen za območje Štajerske, osumljen kaznivega dejanja genocida in kaznivega dejanja vojnega hudodelstva (100. in 102. člen Kazenskega zakonika RS, ki smiselno ustrezajo določbam Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije in tedanjih veljavnih, tozadevnih mednarodno kazenskopravnih aktov), je najdba poročila z dne 13. junija 1945, ki ga je podpisal Mitja Ribičič.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.