Gregor Preac: Slovenska naivnost, novinarstvo in migrantska kriza

Sam sem član Društva novinarjev Slovenije in IFJ (International Federation of Journalists). Migrantska kriza (in vsaka kriza) je dober preizkus delovanja države, družbe, institucij, medijev, novinarstva in vpodled v izobrazbo in logiko ljudi. Vsebolj se mi prikazuje, da Slovenija, Evropa praktično ne ve skorajda nič o svojih sosedih. 
Evropa je obpasana z muslimanskimi državami. Ne ve niti nič o islamu. Ne ve nič o trenutnem miselnem stanju islama. Ne o duhovni in drugi revščini islamskih držav, kar je posledica totalitarne vere, ki ne dovoli razmišljanja, znanosti, umetnosti in zavrača pridobitve Zahoda, torej tudi Japonske, Kitajske, Koreje na vseh področjih. Vse mora ostati islamsko, ki pa ne deluje, ker je bilo ustvarjeno v zgodnjem srednjem veku.

Migrantska kriza razkriva globalizem in njegove povratne procese. Razkriva NEdelovanje EU, Bruslja, njenih majhnih držav, ki se zanašajo druga na drugo in tudi valijo krivdo druga na drugo ali pa na Bruselj. Slovenija kot da nima svoje obrambne strategije. Njena meja je ostala povsem nezaščitena. S 1. novembrom 2015 Nemčija skoraj zagotovo zapira meje, Madžarska žičnata meja je končana. Slovenija si je s kvazičlovekoljubjem in z neodločnostjo in z 'biti Evropi všečen' ustvarila koridor, kamor se lahko ob propustnosti Balkana začne valiti vse migrantstvo z Vzhoda, pa tudi novi kanali za trgovino z drogo, orožjem, zlatom. Slovenska policija preprosto ni dovolj številčna niti usposobljena za prihod večjega števila migrantov niti za nove oblike kriminala. Slovenska vojska pa nima ne strategije ne orodij niti zakonske podlage za karkršnokoli delovanje. 

Obenem je Slovenija članica NATA in možna tarča terorističnih napadov. Slovenske bolnišnice, univerze, šole, žel. postaje so povsem brez nadzora, odprte. Četudi si vendarle nihče ne želi prisotnosti uniform. Slovenija in EU si morata postaviti vprašanje o svoji vlogi v NATU in nasploh, kaj pa je vloga NATA. Terorizem lahko prihaja tudi od znotraj, saj se tudi v Sloveniji dogaja tiha radikalizacija druge in tretje generacije muslimanov, ki se bodisi niso uspeli integrirati, asimilirati ali pa so začutili potrebo po iskanju korenin, ki jo v islamu lahko najdete le v veri. Z internetom in šolanji v arabskih zalivskih državah se tudi v Sloveniji veča število mladih, ki vidijo v Zahodu sovražnika. 

Že dalj časa opazujem, da slovensko novinarstvo nima ljudi, ki bi živeli ali potovali v omenjenih državah oziroma znali tamkajšnje jezike. Brez arabščine seveda ne veš, kaj se v resnici dogaja v arabskem svetu. Slovenski novinarji slabo obvladajo tudi angleščino in praktično ne uporabljajo youtuba, angleške wikipedie in drugih strani oziroma ne spremljajo tujega tiska in medijev. Slovensko novinarstvo je padlo v rumeni ali polrumeni tisk, kjer slike revščine in objokanih otrok dvigujejo naklado in gledanost. Ob migrantski krizi se slovenski novinarji niso spraševali globalno, ne o NATU, EU, gospodarskem sistemu, islamu, dosedanji uspešnosti integracije oziroma so zamenjevali vzroke in posledice. Niso ločili niti med begunci in migranti. Niso poskušali poiskati, od kod prihajajo migranti.

Niso odšli ne v Turčijo, ne v Sirijo (varni Damask), ne Irak. Težava 35-milijonskega kurdskega naroda, ki je razdeljen na 4 države (Turčija, Iran, Irak, Sirija) in si gradi počasi svojo državo, sploh ni bila omenjena. Zunanjepolitične informacije v slovenskih medijh so skope ali prepisane. Nimamo stalnih dopisnikov, nimamo poznavalcev. Diplomatske mreže v islamskem svetu Slovenija skorajda nima - praktično le slabo zasedeno veleposlaništvo v Kairu, kjer govori arabsko le ena slovenska uslužbenka. Zunanje ministrstvo je polno krožečih aparatčikov, kadrovano nepotistično, brez znanj jezikov in brez priprav na službovanja po svetu. Slovenska veleposlaništva bi morala prevzeti vlogo gospodarskih predstavništev, ne pa da se ukvarjajo z vizumi in sama s seboj. Večina časa jim vzame lastna birokracija in pisanje računov. Vse informacije so od njihovih uslužbencev. 

V zadnjih tednih sem sodeloval v različnih omizjih in bil gost v različnih slovenskih medijih in se nikakor nisem mogel rešiti enih in istih obskurnih vprašanj, ki so bila vsa naravnana le k trenutnemu stanju, brez analiz, sintez, vloge, ciljev Slovenije, dnevna, vsakodnevna, malodane šolska in dolgočasna. Na medijih moram razlagati to, kar bi moralo državljane Slovenije naučiti šolstvo ali mediji sami z dokumentarnimi in drugimi oddajami. Kot da nihče ne bi razumel, da je potrebno gledati na vero, ki rodi kulturo in običaje in načine razmišljanja in življenja in da je vojna le posledica vere. Pa kot da nihče ne razume vplivov socializacije, socializatorjev (družine, šole, družbe, verske ustanove, mikrookolja ...). In tako se mediji, institucije in politika Slovenije in Evrope napačno omejujejo le na Sirijo in Irak, in ne vidijo, da sta pred bližnjim zlomom vsaj še 70-milijonski Iran, kjer mladi nimajo služb, kjer je verska država povsem skorumpirana, kjer vsaj polovica mladih sovraži duhovščino.

Podobno šibka je 40-milijonska Alžirija, z vojaško-socialistično diktaturo, kjer so plače le 50 evrov na mesec. Dokler so te države diktature, so meje zaprte. V vsaki revoluciji ali celo demokraciji pa se odprejo. Če ni eksodusa političnih emigrantov, bo eksodus ekonomskih. Nestabilna pa je vsebolj tudi Turčija (večni bolnik na Bosporju), kjer je Kurdov 15 milijonov ali 20 odstotkov vsega prebivalstva. Obenem Evropa ne razume, da integracije ne more biti, če se islamsko prebivalstvo naseljuje v geta in vsako leto okrepi za milijon. Evropo je v tem letu prišlo okrog 520.000 pretežno islamskih migrantov. Do konca naslednjega leta pričakujejo še en milijon. Pravtako vsi pričakujejo, da se bo migrantska kriza uredila kar sama po sebi s končanjem vojne. Kot prvo, končanje vojne še ni na vidiku. Kot drugo, se s končanjem vojne pogoji in vzroki za vojno ne odpravijo. Kot tretje ostane militantna in totalitarna vera nespremenjena, ker sunitski islam, več kot milijarda ljudi, nima centralne verske institucije, kot je pri katolištvu Vatikan, ki bi ga lahko modernizirala. Obratno, zmaguje vahabitska ideologija plemenske, diktatorske, fundamentalistične, šeriatske Savdske Arabije. 

Ob vsem tej ozkoglednosti medijev, politikov, državljanov skorajda nihče ni opazil ogabno cenenega demagoškega kvazičlovekoljubnega slikanja premierja Ceraraja z begunskimi otroki. Da, lahko jih obiščeš, ne pa za slikanje. Vseskupaj je torej izvenelo z delitvijo sendvičev, ko se čez Slovenijo nevarno ustvarja kriminalni in tihotapski koridor ter migrantski koridor. Slovenski mediji so migrantom postavljali povsem irelevantna vprašanja, kot: Kaj ste danes jedli? Imate radi Slovenijo? Boste še kdaj prišli v Slovenijo? Ceneno, neprofesionalno. Se dogaja v slovenskem novinarstvu efekt feminizacije - kjer materinska in druga čustva premagajo profesionalnost preiskovalnega novinarstva?

Zdaj razumete, čemu že vrsto let ne delujem v slovenskem novinarstvu. Le občasno, in le popotniško. Preprosto ga ne cenim. Preprosto s primerjavo s tujimi mediji vidim, da je slabo! In že četrt stoletja opazujem po tretjem svetu, da evropsko materialno človekoljubje in milijarde pomoči niso prav ničesar spremenile. Prav zato se bojim te kuharske feminizacije šolstva, novinarstva, kjer to kvazi materinsko človekoljubje ostaja slepo in ne zna ločiti plev od semena. Ker je v tej migrantski krizi plev veliko, veliko več od semen. In je med prišleki večina tistih, ki so pod krinko vojne v Siriji izkoristili evropsko kvazičlovekoljubje. Resne posledice se bodo pokazale spet v drugem ali tretjem pokolenju, ne vse takoj.

Pritisk na Evropo pa bo vse večji in vsebolj nasilen in organiziran. Tam so odnosi grobi, moški so vojščaki, vzgajani kot vojščaki, tam je srednji vek. Na svojih poteh ne smem pokazati nobene šibkosti, ne smem! Pri vsaki majhni šibkosti, neznanju, se mi hitro kdo postavi na pot ali pa bi moral kot naivni turisti zadeve preplačevati! V tretjem svetu je glavni šport goljufanje turistov in tujcev ter kaznovanje vsake šibkosti. Morda vam turistična agencija prikazuje rajske plaže. Vsaka oddaljitev od hotela je lahko nevarna, kaznovana. Ali pa se zgodi Tunis. In v Evropo prihajajo zdaj prav ti mladi, neizobraženi, nasilni, s propagando tihotapcev zavedeni možje Pakistana, Afganistana, poraženci iz vojne v Siriji in Iraku, mnogi so se tudi vojskovali. Zagotovo s postvojno travmo. Po vse češčih statistikah je tistih, ki bi lahko zaprosili za azil največ petina. In še ta petina ne zaprosi za azil sedem držav prej, ker si želi v Nemčijo. Tako je torej reševanje življenja.

Toliko o naivnosti slovenske, evropske politike, medijev, ljudi. Če bi šole učile novinarje, ljudi analizo, sintezo, logiko, jim ne bi ušlo, kaj so ženske in otroci počeli med kordonom policistov in med skupino nasilnih moških protestnikov-migrantov na meji!? V normalnem svetu moški ženske in otroke umaknejo na rob, vstran. V islamskem svetu jih uporabijo za dosego cilja. Ženska je po koranu vredna le pol moškega, je njegova last in orodje. Otrok pa je izključna last očeta in ga po šeriatskem pravu lahko celo nekaznovano ubije. Ali se nikomur ne zazdi, na primer človekoljubom in humanitarcem, da gre za zlorabo otrok in žensk?