Res je, da je večina mogočnih gradov, ki so bili nekoč na Slovenskem, izginilo ali pa so se ohranile le ruševine, toda še je mogoče najti nekaj zanimivih zakladov naše bogate kulturne dediščine. Mednje sodi plemiški grad Tuštanj pri Moravčah, v katerem živi edina stara grajska družina Pirnat, medtem ko gradu Lemberg na Štajerskem že bije plat zvona. Kljub temu je postal življenjski izziv za novega lastnika, ki verjame v obnovo tega pomembnega kulturnega spomenika.
Novodobni graščak Franc Zidar, nekdanji direktor Kozjanskega parka (od 1981 do 2005), je v svoji karieri že sodeloval pri obnovi gradov Podsreda, Olimje in Pišece. Lastnik gradu Lemberg, ki je v listinah prvič omenjen leta 1207, v stoletjih pa večkrat obnovljen ter delno na novo pozidan in prezidan, je postal pred dvema letoma, ko so se dediči gradu po koncu denacionalizacijskega postopka odločili, da ga prodajo tistemu, ki ima do tega odnos in zna ceniti kulturno dediščino gradu.Zanj je odštel simboličnih 80.000 evrov, njegov glavni namen in izziv pa je predvsem ta, da bi v prihodnosti končno spremenili negativen odnos do tovrstne kulturne dediščine: »Gre za več kot 800 let star, nekoč okoli 5.000 kvadratnih metrov velik objekt z dušo in številnimi zapisi. Ko se sprehodiš skozenj, se ti zazdi, da znova oživi.« Ni pomembno, kot pripominja Zidar, v čigavi lasti je grad, saj so pred vsemi, ki bi se ga lotili, povsem podobne naloge in enake odgovornosti: »Prenova sploh ni smiselna brez jasnih ciljev. Če ni vsebine, če ni programa, je to pravzaprav začetek novega propada.«
Grad kot tržna priložnost
Zidar si je izkušnje nabiral tudi v tujini, kjer je natančno proučeval uresničitev zanimivih idej. Prepričan je v možnost obnove, hkrati se zelo zaveda resnosti izziva: »Strategija obnove objekta, ki je bil več kot šestdeset let zanemarjen, prav v zadnjih letih pa je nastala še večja, povsem nepotrebna škoda, je zelo resna. O njej se pogovarjam tudi s strokovnimi prijatelji, ki jih imam po Evropi in s katerimi že načrtujemo mednarodni simpozij o vrednotenju grajskih arhitektur.«
Zidar si želi, da bi grad kot pomemben kulturni spomenik, zanj je že pripravil analizo stanja, postal središče razvitega kulturnega, poslovnega in turističnega zaledja, kot so terme Dobrna, Šmartinsko jezero, mesto Celje, Vojnik, Žička kartuzija, Paški Kozjak, Pohorje ter Zreče. V njem je načrtovana poročna dvorana, vrhunsko obnovljene kleti; v kvalitetno obnovljen grad sodi tudi druga, gradu primerna vsebina. To ne pomeni, da namerava Zidar kot kakšen novodobni graščak v gradu tudi živeti: »Dobro je vedeti, kakšne so bile nekdanje elementarne funkcije tovrstnih gradov. Ti so bili nekakšne obrambne postojanke na vzpetinah, hkrati so grad lahko vzdrževali iz pripadajoče posesti. Tega danes ni več.«
Za obnovo gradu doslej ni prejel še nobene denarne pomoči, a je občina Vojnik, na srečo, pred leti obnovila vsaj streho. V zadnjih letih se je Zidar poleg analizi stanja gradu posvetil skupaj s prijatelji in sorodniki predvsem čiščenju, saj je bil povsem zanemarjen. V njem so desetletja živeli socialno in zdravstveno najšibkejši prebivalci tega območja. Grad Lemberg sicer sodi med najkvalitetnejše, privlačne in v nekaterih posameznostih med edinstvene primerke grajske arhitekture na slovenskih tleh, a tudi v skupino najbolj ogroženih grajskih stavb pri nas. Zato je pred Francem Zidarjem res izjemno zahteven projekt obnove.
VEČ V TISKANI IZDAJI
