Grah Whatmough kliče na pomoč Bruselj, Vrečkova trdi, da bodo programske svetnike RTVS razrešili "v okviru pravne države"

"Sama osebno in koalicija verjamemo in stojimo za pravno državo in vsemi postopki, ki jih ta dopušča," je Vrečko odgovorila na kritike opozicije in predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča, da bi bila razrešitev devetih programskih svetnikov nezakonita. Ta bo po besedah ministrice potekala v skladu s postopki, ki so možni znotraj državnega zbora.

Pojasnila je, da se je koalicija za ukrepanje odločila zaradi dveh pravnomočnih sodb v zvezi z RTVS ter tudi drugih očitkov zaposlenih glede odnosov in dogajanja na javnem mediju.

Iz obrazložitve predlogov za obravnavo na mandatno-volilni komisiji DZ izhaja očitek devetim svetnikom, da so glasovali za nezakonit sklep o imenovanju generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha januarja 2021 in nato njegovo ponovno imenovanje marca 2022. Nanje leti tudi očitek opustitve dolžnosti za odpravo nezakonitosti pri razrešitvi direktorice Televizije Slovenija (TVS) Natalije Gorščak, saj niso glasovali ali predlagali nobenega ukrepa za odpravo nezakonitosti.

Kot je še pojasnila ministrica, so se za ukrepanje odločili tudi zato, ker potrebujemo neodvisen javni medij. V odzivu na pismo v. d. generalnega direktorja RTVS predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici Veri Jourovi je povedala še, da je problematika RTVS "nam vsem znana, poznajo pa jo tudi širše".

Novinarji in drugi zaposleni namreč že več kot leto dni stavkajo, odnosi znotraj hiše pa so resnično zaostreni, je dejala. Ker je bila zakonodaja zastarela, je koalicija takoj sprejela nov zakon, ki umika strankarsko politiko iz vodenja in upravljanja javnega medija.

Grah Whatmough je v nedeljo v pismu predsednico in podpredsednico komisije zaprosil za srečanje, na katerem bi jima pojasnil dogajanje na RTVS. Premierju Robertu Golobu in ministrici Vrečko pa v njem očita politične pritiske.

Slovenija se za neodvisnost javnih medijev, uredništev in novinarjev zavzema tudi pri sprejemanju evropskega akta o svobodi medijev, ki ga danes obravnavajo ministri držav članic EU, pristojni za kulturo, je povedala Vrečko. Dodala je, da poleg tega akt naslavlja vprašanja koncentracije medijev in oglaševanja, se pravi vseh perečih vprašanj, s katerimi se sooča Slovenija in tudi druge članice.

"Zato se nam zdi zelo pomembno in smo v teh pogovorih zelo aktivni, kajti prav je, da sprejmemo en takšen akt, ki bo vse te ukrepe naslavljal in jih tudi naslavljal v skladu s sodobnimi smernicami znotraj medijev," je povedala.

Ravno neodvisnost upravnih odborov javnih medijev je sicer po navedbah virov pri EU ena od glavnih spornih točk v pogovorih med državami članicami o predlogu akta. Med spornimi točkami pa sta še uporaba vohunske opreme za sledenje novinarjem ter pravila za velike spletne platforme glede umikanja vsebin.

Cilj je, da bi izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom sprejeli do junija, so še povedali viri.