Z nogometom obsedeni Evropejci imamo srečo, da se najboljši nogomet igra prav na stari celini. Imamo najmočnejša klubska tekmovanja, v katerih igrajo najboljši igralci z vsega sveta, finala svetovnih prvenstev brez vsaj enega evropskega finalista so redka, in vsaka štiri leta imamo le malo okrnjeno različico mundiala – razen Brazilcev, Argentincev in kake v lepoti umirajoče afriške ekipe prav nikogar ne pogrešamo.
Letošnje evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici je športni dogodek, ki ga lahko zasenčijo le olimpijske igre. A te so šele avgusta in junija je čas za nogomet. Skupno gostiteljstvo dveh alpskih držav in vse prej kot nogometnih velesil je za obe redka priložnost, da se približata vrhunskemu nogometu. Zaradi bližine prizorišč je prvenstvo še posebno zanimivo tudi za Slovence. Slovenski reprezentančni nogomet morda živi le od spominov, a vsaj navijači nočejo ostati v preteklosti. Celovec je čisto blizu in že čez teden dni bodo tam igrali Nemci, Hrvati in Poljaki. Navijanje za ali proti našim južnim sosedom je pač osebna odločitev vsakega Slovenca, ki mu je uspelo pribojevati vstopnico za njihovo tekmo.
Pri poražencih Nogomet tudi že dolgo ni več igra, v kateri nazadnje zmagajo Nemci, kot je pred leti tožil angleški napadalec Gary Lineker. Kljub temu so njegovi stari sovražniki spet favoriti. Prav tako Italijani, Francozi ali Nizozemci, vse tradicionalne evropske velesile. Zaradi presenetljivega uspeha Grčije pred štirimi leti na Portugalskem ne smemo odpisati skoraj nobene od šestnajstih reprezentanc. Brez možnosti so verjetno le domačini Avstrijci. Gostitelji, razočarani nad šibko reprezentanco, se iz nje norčujejo z neuradnim sloganom V gosteh pri poražencih. Dlje kot Avstrijci (a ne prav daleč) bi lahko prišli Švicarji. Ti imajo nekoliko boljšo ekipo in tudi boljšo tradicijo z evropskih prvenstev. Avstrijci se ga letos udeležujejo prvič, pa še to le, ker so gostitelji, medtem ko je za Švico to že tretje. Drug del tekmovanja bi jim lahko bil dosegljiv, naslov prvaka pa je bržkone samo pobožna želja domačih navijačev. Poljska je še ena ekipa, za katero je letošnje prvenstvo prvo. Izstopajočih igralcev nimajo, in čeprav vratar Tomasz Kuszczak brani barve evropskega prvaka Manchester Uniteda, je v tej ekipi šele tretji vratar.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Z nogometom obsedeni Evropejci imamo srečo, da se najboljši nogomet igra prav na stari celini. Imamo najmočnejša klubska tekmovanja, v katerih igrajo najboljši igralci z vsega sveta, finala svetovnih prvenstev brez vsaj enega evropskega finalista so redka, in vsaka štiri leta imamo le malo okrnjeno različico mundiala – razen Brazilcev, Argentincev in kake v lepoti umirajoče afriške ekipe prav nikogar ne pogrešamo.
Letošnje evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici je športni dogodek, ki ga lahko zasenčijo le olimpijske igre. A te so šele avgusta in junija je čas za nogomet. Skupno gostiteljstvo dveh alpskih držav in vse prej kot nogometnih velesil je za obe redka priložnost, da se približata vrhunskemu nogometu. Zaradi bližine prizorišč je prvenstvo še posebno zanimivo tudi za Slovence. Slovenski reprezentančni nogomet morda živi le od spominov, a vsaj navijači nočejo ostati v preteklosti. Celovec je čisto blizu in že čez teden dni bodo tam igrali Nemci, Hrvati in Poljaki. Navijanje za ali proti našim južnim sosedom je pač osebna odločitev vsakega Slovenca, ki mu je uspelo pribojevati vstopnico za njihovo tekmo.
Pri poražencih Nogomet tudi že dolgo ni več igra, v kateri nazadnje zmagajo Nemci, kot je pred leti tožil angleški napadalec Gary Lineker. Kljub temu so njegovi stari sovražniki spet favoriti. Prav tako Italijani, Francozi ali Nizozemci, vse tradicionalne evropske velesile. Zaradi presenetljivega uspeha Grčije pred štirimi leti na Portugalskem ne smemo odpisati skoraj nobene od šestnajstih reprezentanc. Brez možnosti so verjetno le domačini Avstrijci. Gostitelji, razočarani nad šibko reprezentanco, se iz nje norčujejo z neuradnim sloganom V gosteh pri poražencih. Dlje kot Avstrijci (a ne prav daleč) bi lahko prišli Švicarji. Ti imajo nekoliko boljšo ekipo in tudi boljšo tradicijo z evropskih prvenstev. Avstrijci se ga letos udeležujejo prvič, pa še to le, ker so gostitelji, medtem ko je za Švico to že tretje. Drug del tekmovanja bi jim lahko bil dosegljiv, naslov prvaka pa je bržkone samo pobožna želja domačih navijačev. Poljska je še ena ekipa, za katero je letošnje prvenstvo prvo. Izstopajočih igralcev nimajo, in čeprav vratar Tomasz Kuszczak brani barve evropskega prvaka Manchester Uniteda, je v tej ekipi šele tretji vratar.
VEČ V TISKANI IZDAJI