»Tožilca Ferlinca sem po naključju srečal na Partizanski cesti v Mariboru. Kot kulturna človeka sva nekaj metrov prehodila skupaj,« je za PlanetSiol.net v torek, 13. maja, povedal slikar Jure Cekuta, kmalu potem ko sta se v medijih (tudi v Reporterju) pojavili fotografiji tožilca Ferlinca in slikarja Cekute, ki drug ob drugem hodita v bližini Radia Pohorje v štajerski prestolnici. Tipični paparacevski fotografiji, ki ju je posnel bralec. Pozornost sta vzbudili, ker je bil Cekuta v zadevi Patria II obsojen, preganjal ga je prav državni tožilec svetnik Andrej Ferlinc. Ferlinc zdaj trdi, da sta prišla vsak s svoje strani, se pozdravila, fotografiji pa naj bi bili prirejeni. To naj bi potrdil tudi zasebni Inštitut za forenziko informacijskih tehnologij iz Ljubljane.
Preden smo pred skoraj dvema tednoma fotografiji sploh objavili, smo na Ferlinca naslovili vprašanje, ali je res, da se je s Cekuto sprehajal po Mariboru. Odgovor je prišel presenetljivo hitro (medtem so fotografiji že objavili drugi), v njem je tožilec priznal srečanje in pozdrav s Cekuto, menil pa je, da ni šlo za sprehod, ampak za naključno srečanje na poti od sodišča do tožilstva v Mariboru. Izkazalo se je, da ni bilo tako, saj smer hoje na fotografiji ni bila od Cafove 1 do Ulice talcev 24, ampak obratno. Tisti dan ga je za Planet Siol demantiral tudi Cekuta, ki je izjavil, da sta nekaj metrov prehodila skupaj, kar je razvidno tudi s fotografij.
No, obsojeni Jure Cekuta je pretekli teden postal dementen in potrdil Ferlinčevo verzijo, da nista hodila skupaj. Vendar slikar ni edini, ki spreminja zgodbo. Tožilec trdi, da je vse skupaj trajalo nekaj sekund, čeprav je za Radio Slovenija izjavil, da je srečanje »trajalo približno 20 sekund«. In naprej. Nacionalna televizija je poročala, da je takoj po objavi posumil v pristnost fotografij. Ne vemo sicer, koga ima Ferlinc za norca, ampak za isti radio je dejal: »Nekateri moji kolegi me želijo prepričati (…), da je bila zadeva namerno pripravljena.« Torej zanj avtentičnost fotografij sprva sploh ni bila sporna, ampak je zgolj posumil, da je bilo srečanje namerno pripravljeno. Potem pa najame zasebni inštitut, ki ugotovi, da so fotografije predelane. Ali kaj že, saj ni povsem jasno, ker je TV Slovenija v napovedi Dnevnika govorila o ponarejenih fotografijah, v napovedi prispevka o predelanih, v prispevku pa o prenarejenih. Toda vsak kolikor toliko laični poznavalec medijev ve, da se vsaka fotografija pred objavo v mediju priredi oziroma obdela. In vsak poseg se registrira. Seveda se potem najde še predsednik društva novinarjev Matija Stepišnik, češ da bi moral vsak medijev pred objavo fotografije preveriti njeno pristnost in pri vsaki predelani fotografiji to tudi zapisati. Prosim, no, a zdaj pa bomo pod vsako sliko na spletu še zapisali, da smo jo obrezali ali povečali in za koliko pikslov smo jo zmanjšali?
Vse to Ferlinčevo zapletanje, kako je v resnici bilo ali ni bilo, kaže na zelo veliko nervozo in zadrego v pravosodju. Zakaj že?