Gorenjski podložniki Marije Terezije

Gre za prvo štetje in popis prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju. Popisne enote so bile takratne župnije, popis pa so opravili župniki po svojih župnijah. Avstrijsko oblast na Dunaju so zanimali predvsem zbirni podatki o popisanih osebah, zato so popisne pole ostale v župnijah. Sčasoma se je del tega arhiva prenesel v Kapitalski arhiv pri ljubljanski nadškofiji. V njem je ohranjenih 74 izvirnikov župnijskih popisov, med njimi popisi 24 gorenjskih župnij. Takratna ljubljanska škofija je obsegala tudi nekatere župnije, ki so danes del celjske, mariborske in novomeške škofije, po drugi strani pa tudi ne vse Gorenjske, denimo škofjeloškega in kamniško-domžalskega območja. V knjigi Gorenjske družine v 18. stoletju so tako zbrani podatki iz popisa po gorenjskih župnijah v takratni ljubljanski škofiji, od Kranjske Gore do Šentvida nad Ljubljano. Priložen je tudi zemljevid takratne ljubljanske škofije in župnij, ki jih je obsegala.

Ker so izvirne pole za preproste uporabnike težko razumljive, rokopisi so v veliko primerih slabo berljivi, mnogi zapisi so v gotici, so se morali avtorji knjige zelo potruditi, da bi bili lahko podatki dostopni širšemu krogu zainteresirane javnosti. Devet zapisov (od 24 župnijskih popisov) je v latinščini, petnajst pa v nemščini, zato je za lažje razumevanje na koncu knjige priročen slovarček nemških in latinskih izrazov. Ker so medtem nastale nekatere nove župnije, je na koncu knjige tudi kazalo današnjih krajev po župnijah in abecedi. »Več let trajajoče naporno in zahtevno delo s prepisom izvirnih listinskih zapisov je vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev opravil izjemno izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar Tone Krampač. Njegovo delo je dopolnil zgodovinar Matjaž Bizjak, ki je za krajevna imena iz takratnega zapisa določil sedanja poimenovanja krajevnih imen in jih vnesel v besedilo prepisa. Na enak način je v besedilu zapisa določil tudi zapise tedanjih gospostev. Gospostva je prikazal tudi v posebnem poglavju na koncu knjige. Zgodovinar Stane Granda je o popisu prebivalstva leta 1754 kot prelomnem dogodku naše zgodovine pripravil zelo zanimivo poglobljeno uvodno predstavitev,« je v spremni besedi zapisal urednik Lovro Šturm, prvi človek Inštituta Karantanija, ki je eden od založnikov te knjige.

Dolgotrajno in zahtevno delo za izid te knjige ne bi bilo izvedljivo brez zasebnih sponzorjev, med katerimi gre glavna zasluga žal že pokojnemu ameriškemu Slovencu Borutu Prahu. Ta bil pobudnik in skrbnik Fundacije Bojana in Vide Ribnikar iz Kalifornije. Borut Prah se je rodil leta 1935 v družini uspešnega kranjskega predvojnega podjetnika in trgovca Adolfa Praha, poročenega z Mileno Crobath. Po diplomi s področja računalništva in informatike je svojo pot nadaljeval v Silicijevi dolini pri podjetju IBM. Slovenijo je obiskoval redno in pogosto, veselil se je njene osamosvojitve in spremljal njeno pot v smeri demokratične družbe. Čeprav se je zelo veselil izida te knjige, tega ni dočakal. Življenjsko pot je sklenil leta 2015. Zato se mu Šturm ob koncu spremne besede zahvaljuje za dolgotrajno skrb in prizadevanje za vse dobro na Slovenskem. Knjiga je posvečena njegovemu spominu.

INFO

Gorenjske družine v 18. stoletju

Avtorji: Tone Krampač, Matjaž Bizjak, Stane Granda, Lovro Šturm

Urednik: Lovro Šturm

Založniki: Celjska Mohorjeva družba, Slovenska matica, Inštitut Karantanija

Naprodaj: v bolje založenih knjigarnah in v e-knjigarni Celjske Mohorjeve družbe

Cena 38,50 EUR