Trajni sodniški mandat je evropska norma in mu tudi v SDS ne nasprotujejo. Želijo pa si daljše preizkusno obdobje, da bi nekdo, ki bi denimo sodnik postal pri 30 letih, trajni mandat dobil nekje pri 40 ali 45 letih, je na novinarski konferenci o njihovih predlogih za spremembe na področju pravosodja povedal poslanec SDS Vinko Gorenak.
V SDS se po besedah Gorenaka že pripravljajo na obdobje po naslednjih volitvah v DZ in so v tem okviru pripravili tudi sklop ukrepov s področja pravosodja. Kot prvi in najpomembnejši sklop je poslanec SDS na današnji novinarski konferenci izpostavil izvajanje zakona o sodniški službi.
Video Gorenakove novinarske konference:
Po njegovih besedah je eden temeljnih problemov s tega področja v Sloveniji, da med sodniki nikoli ni bil spoštovan 8. člen zakona o sodniški službi. Ta člen pravi, da tisti sodniki, ki so sodili ali odločali v sodnih postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice, ne morejo dobiti trajnega mandata, je dejal Gorenak. V SDS se zato zavzemajo za revizijo imenovanj sodnikov od leta 1994, da bi preverili, kateri sodniki tega pogoja niso izpolnjevali.
Drugi niz predlaganih ukrepov se nanaša na zagotavljanje človekovih pravic v sodnih postopkih, obravnavajo pa vprašanja izvajanja odgovornosti, izpolnjevanja pogojev za napredovanje in kakovosti dela sodnikov, na katero morajo biti vezana napredovanja. Tiste sodnike, ki kršijo človekove pravice v sodnih postopkih, bi bilo po besedah Gorenaka treba odsloviti iz sodnih dvoran, tiste, ki sodijo pravično, pa primerno nagraditi.
V SDS želijo spremeniti sistem odločanja v sodnem senatu. To odločanje bi postalo javno, uvedli pa bi tudi možnost ločenih mnenj, podobno kot na ustavnem sodišču. Obenem bi v celoti odpravili možnost vračanja v ponovno sojenje na prvo stopnjo.
Vzpostavili bi sistem 6+3+3, kar pomeni, da bi bili vsi sodni postopki končani v enem letu. V šestih mesecih bi bila zadeva končana na prvi stopnji, v treh mesecih na drugi stopnji in v treh mesecih na vrhovnem sodišču. V SDS predlagajo tudi uvedbo precedenčnega sodnega sistema. Ko bi bila neka odločitev na določenem sodišču dokončno sprejeta, bi v podobnih primerih veljala na vseh sodiščih.
Uvedli bi javno dostopen register sprejetih odločitev sodnikov. Tako bi lahko vsakdo preveril vsebino odločitev in tudi to, kateri sodnik je v določenem primeru kršil človekove pravice. Po predlogu SDS bi bilo vzpostavljeno še specializirano sodišče za kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih, tovrstna kazniva dejanja pa ne bi zastarala, je povzel Gorenak.
Obenem v SDS predlagajo odpravo sodne preiskave. Na ta način želijo zaslišanjem pred kriminalistom in tožilcem dati dokazno vrednost na sodiščih. Prav tako bi ustanovili specializirano sodišče za najhujše oblike kriminalitete.
Državnotožilski zakon bi po besedah Gorenaka spremenili tako, da bi bilo tožilstvo ponovno enovita organizacija, vzpostavili pa bi tudi nadzor nad odločitvami tožilcev s strani njihovih vodij.
Ker "vrana vrani ne izkljuje oči", bi disciplinske postopke, ki jih danes vodijo pravosodne stanovske organizacije same, prevzelo pravosodno ministrstvo, je med pogledi na področje pravosodja še navedel poslanec SDS.
Sporočilo SDS o programu:
Predsednik odbora za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci predstavil program SDS na področju pravosodja za prihodnje mandatno obdobje.
Program, ki ga prilagamo, med drugim vsebuje naslednje ukrepe:
Izvedli bomo natančen pregled in revizijo vseh postopkov izvolitev v trajni mandat tistih sodnikov, ki so bili v trajni mandat izvoljeni po sprejemu omenjenega zakona in so sodili v sodnih postopkih pred sprejetjem omenjenega zakona. Tako bomo zagotovili dosledno spoštovanje določil omenjenega člena Zakona o sodniški službi (1994).
Dosledno bomo zagotovili izvajanje odgovornosti sodnikov za svoje odločitve, vključujoč kazenske postopke zoper sodnike, ki so po veljavni zakonodaji mogoči ali se nikoli ne izvajajo.
Pogoj za napredovanje sodnikov bo njihovo kvalitetno delo, kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih bodo predstavljale ne le oviro ampak nezmožnost napredovanja. Hkrati bomo vzpostavili sistem, da sodniki, ki bodo pri svojih odločitvah kršili človekove pravice, zapustijo vrste sodnikov.
Prepovedali bomo takojšnje prehajanje sodnikov med odvetnike in vzpostavili primerljiv sistem policiji, kjer policisti vsaj pet let po odhodu iz policije ne morejo med detektive in se ne morejo zaposliti v zasebnih varnostnih službah.
Odločanje v sodnih senatih bo postalo javno, vsakdo bo lahko videl, kako je kateri od sodnikov glasoval, v senatih sodelujočim sodnikom pa bomo omogočili pisanje ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča RS.
Višji sodnim instancam bomo prepovedali vračanja v ponovna sojenja na nižja sodišča in vzpostavili sistem, po katerem bodo morala višja sodišča in Vrhovno sodišče odločiti v zadevi in je ne vračati v ponovno sojenje.
Sojenja bomo časovno omejili na 6 mesecev na prvi stopnji, 3 mesece na drugi stopnji in 3 mesece na Vrhovnem sodišču.
Javnost sojenja je ustavna kategorija, zakonsko bomo le na izjeme omejili možnost zapiranja sojenj za javnost.
Vzpostavili bomo javnost vseh sodnih vpisnikov in javnost sodnih postopkov. S tem se bo v sodni sistem vnesla transparentnost in nadzor javnosti nad delovanjem sodnega sistema.
Ustvarili bomo sistem precedenčnega sodnega sistema v tistem okviru, ki ga dopušča kontinentalni sistem in ki ga uporabljajo tudi druge države EU.
Vzpostavili bomo sistem, po katerem bodo tako javnost kot tudi »uporabniki sodnih storitev« brezplačno seznanjeni s sodno prakso v konkretnih zadevah in s sodniki (ki so javni funkcionarji).
Vzpostavili bomo sistem javne objave vseh zastaranih zadev s poimenskim seznamom sodnikov, ki bi morali, pa niso uspeli postopka pripeljati do konca.
Vzpostavili bomo javno dostopen register kršitev človekovih pravic v sodnih postopkih, ki bo zajemal tudi imena in priimke sodnikov, ki so v sodnih postopkih kršili človekove pravice.
Vzpostavili bomo posebno sodišče za človekove pravice, ki bo sodilo v primerih utemeljenega suma kršitve človekovih pravic, do katerega prihaja z namernim krivim sojenjem. Tovrstna kazniva dejanja ne bodo zastarala.
Zagotovili bomo brezplačen vpis v zemljiško knjigo neposredno na sodiščih in VEM točkah.
Znižali bomo notarske tarife.
V praksi bomo uveljaviti enako obravnavo in uveljavitev enakega statusa žrtev vseh treh totalitarizmov.
V primeru obstoja ustavne, koalicijske ali drugačne večine v Državnem zboru bomo spremenili 129. člen Ustave RS tako, da bodo sodniki imeli pred nastopom trajnega mandata daljšo poskusno dobo.
