Zalar je na mesto vodje specializirane državnega tožilstva imenoval dosedanjega vodjo Nacionalnega preiskovalnega urada Harija Furlana, čeprav se je ob njem na razpis prijavila tudi dosedanja vodja Blanka Žgajnar, opozarja Gorenak, ki meni, da je minister z uveljavitvijo novega Zakona o državnem tožilstvu lani pohitel predvsem zato, da bi se znebil Žgajnarjeve. "Minister Aleš Zalar je očitno hitel zato, da bi lahko tudi sam izpeljal nekatere pomembne kadrovske postopke." je prepričan Gorenak. Obenem Zalarja obtožuje, da želi na novo opredeljeno funkcijo generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva s petletnim mandatom, ki je vezan na mandat generalnega državnega tožilca, nastaviti državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje Boštjana Škrleca in mu tako zagotoviti novo delovno mesto. Ker Pahorjeva vlada opravlja le takoimenovane tekoče naloge, Gorenam meni, da "tako pomembna kadrovanja nikakor ne sodijo med tekoče naloge vlade ali ministra."
Gorenakov poziv objavljamo v celoti:
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
g. Borut Pahor, predsednik
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana
Javni poziv
za zaustavitev postopkov kadrovanja na mesto vodje Specializiranega državnega tožilstva in na mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.
Spoštovani g. predsednik Vlade Republike Slovenije!
Vlada Republike Slovenije je v sredini lanskega leta v postopek v Državnem zboru vložila Zakon o državnem tožilstvu. V njem je predvidela, da vseh enajst državnih tožilstev in njihovih predstojnikov ostane v takšni organizacijski obliki in ob istih vodjih, kot je bila po do takrat veljavnem zakonu. Le v primeru skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala je predvidela preimenovanje v Specializirano državno tožilstvo in v primeru predstojnice tega tožilstva je predvidela ponovno prijavo za zasedbo vodje tega tožilstva. Že v razpravi v Državnem zboru sem opozoril na to izjemo in izrazil predvidevanje, da je takšno določilo v zakonu zato, ker želi minister Aleš Zalar preprosto zamenjati vodjo skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala gospo Blanko Žgajnar. Minister je to sicer zanikal.
Zakon o državnem tožilstvu je v svoji prvotni verziji predvideval šestmesečni rok za njegovo uveljavitev, toda v zadnjem branju zakona v Državnem zboru je minister Aleš Zalar skupaj s koalicijskimi poslanci predvidel trimesečni rok za njegovo uveljavitev. To je bil september 2011, ko je že bila izglasovana nezaupnica vam in se je vedelo, da smo tik pred predčasnimi volitvami. Minister Aleš Zalar je očitno hitel zato, da bi lahko tudi sam izpeljal nekatere pomembne kadrovske postopke.
V teh dneh minister Aleš Zalar, kljub temu, da opravlja zgolj in samo tekoče naloge in nima polnih pooblastil ministra, izvaja pomembne kadrovske postopke, ki jih po mojem mnenju nikakor ne bi smel.
Kot prvo gre za zasedbo mesta vodje specializirane državnega tožilstva. Na razpis sta se javila dosedanja vodja gospa Blanka Žgajnar in dosedanji vodja Nacionalnega preiskovalnega urada gospod Harij Furlan. Minister Aleš Zalar za zasedbo tega delovnega mesta ni izbral dosedanje vodje gospe Blanke Žgajnar, temveč gospoda Harija Furlana, ki mu je prednost seveda dal tudi generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. S tem se potrjuje moja domneva, izrečena v Državnem zboru, da je bilo zgolj in samo njeno delovno mesto predvideno za vnovično prijavo za zasedbo, le zato, da bi gospo Blanko Žgajnar predčasno zamenjal. Državno tožilski svet bo o tej kandidaturi odločal 30. 01. 2012.
Kot drugo pa naj vas opozorim na to, da je minister Aleš Zalar v Zakonu o državnem tožilstvu, prejšnje delovno mesto »generalnega sekretarja Vrhovnega državnega tožilstva«, ki ni bilo podvrženo mandatu, z novim zakonom spremenil v mesto »generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva« s petletnim mandatom, ki je vezan na mandat generalnega državnega tožilca.
Te dni potekajo postopki za zasedbo tudi tega delovnega mesta. Po podatkih, s katerimi razpolagam, naj bi to mesto zasedel sedanji državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje gospod Boštjan Škrlec. Na delovno mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva ga bo, seveda na predlog generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja, imenoval njegov sedanji predstojnik, minister Aleš Zalar in s tem sedanjemu državnemu sekretarju zagotovil delovno mesto. Brez pa bo ostala sedanja generalna sekretarka, ki ji je bila s spremenjenimi pogoji za zasedbo delovnega mesta onemogočena kandidatura.
Dovolite mi, da vas spomnim, da se obe kadrovanji na tako odgovorna in pomembna mesta v slovenskem tožilstvu izvajajo v času, ko tako vlada, ki jo vodite, kot tudi minister Aleš Zalar, opravljata le takoimenovane tekoče naloge. Po moji oceni, tako pomembna kadrovanja nikakor ne sodijo med tekoče naloge vlade ali ministra.
Naj vas spomnim na podobno situacijo leta 2008. Takratni minister za notranje zadeve Dragutin Mate je pred svojim odhodom objavil razpis za delovno mesto generalnega direktorja policije. Razpisni postopki so stekli, zbrane so bile prijave kandidatov, toda minister Dragutin Mate ni opravil izbirnega postopka generalnega direktorja policije, temveč je dokumentacijo predal svoji naslednici gospe Katarini Kresal.
Spoštovani gospod predsednik!
Ker se minister Aleš Zalar tudi v preteklosti nikoli ni odzval na moje pobude ali vprašanja, se tokrat obračam na vas, kot njegovega predstojnika s prošnjo, da ustavite popolnoma iracionalno in nerazumno početje ministra Aleša Zalarja in hkrati omogočite novi vladi in novemu ministru, da opravi svoje naloge, ki jih ima v zvezi s kadrovanjem na ti dve delovni mesti.
S spoštovanjem,
dr. Vinko Gorenak,
poslanec