Gorenak je že v sredo razkril, da je glavni očitek poslancev PS, ki so vložili interpelacijo, da naj bi na ministrstvu za notranje zadeve zavlačevali z oddajanjem poročila v DZ glede ustreznosti podpisov ter da so ga oddali tik pred iztekom roka.
Kot je poudaril, so bili podpisi za razpis referenduma v državni zbor vloženi 10. oktobra. Ker je bil izglasovan veto državnega sveta, je bil zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ponovno sprejet v DZ 23. oktobra. Ministrstvo pa je omenjeno pobudo s fotokopijo seznama s podpisi volivk in volivcev od DZ prejelo 25. oktobra.
Iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi izhaja, da ni določenega posebnega zakonskega roka, v katerem bi moralo ministrstvo preveriti podatke o 2500 podpisnikih s seznama. Kljub temu pa je ministrstvo zagotovilo, da je bil seznam s podpisniki referendumske pobude za zakon o slabi banki, kljub kratkemu roku (znotraj katerega sta bili tudi sobota in nedelja) in dejstvu, "da smo v preverjanje sočasno prejeli fotokopije seznama za dve referendumski pobudi, preverjen in DZ dostavljen do 30. oktobra, kar je znotraj roka iz 16. a člena zakona", pojasnjuje Gorenak v odgovoru na interpelacijo.
Omenjeni člen zakona sicer določa, da predsednik DZ v sedmih dneh po njenem prejemu obvesti o dani pobudi ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Gorenak med drugim v odgovoru zatrjuje, da ni šlo za namerno zavlačevanje oziroma odlašanje obveščanja DZ in da ni šlo za onemogočanje pobudnika. Na ministrstvu so izločene podpise še dodatno preverjali, kar po Gorenakovih navedbah "prej kaže na to, da je ministrstvo želelo odpraviti vse dvome, zaradi katerih bi mi lahko kdor koli očital onemogočanje referendumske pobude volivk in volivcev". S tem poleg očitkov o zavlačevanju obravnavanja in obveščanja DZ zavrača tudi očitke o kršitvah temeljnega pravnega načela enakih možnosti, ki jih morajo imeti tako pobudniki kot nasprotniki referenduma, ter očitke o kršitvi načela nevtralnosti s strani državnega organa.
Zavrača tudi, "da je ministrstvo opustilo dolžno poklicno skrbnost in da je prišlo do spornih ravnanj z vidika pravilnosti in preglednosti ravnanja z listi s podpisi".
V odgovoru Gorenak zavrača tudi druge očitke iz interpelacije in natančno pojasnjuje okoliščine preverjanja podpisov pod referendumsko pobudo.