Gorenak: Medja je službo najprej ponudil Klemenčiču, šele potem Praprotniku

Ne govorimo o eni sami zaposlitvi, ampak gre za bistveno širši problem, je v imenu predlagateljev na današnji izredni seji DZ dejal Gorenak.

Je pa po njegovem mnenju primer zaposlitve nekdanjega člana senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Praprotnika v Novi Ljubljanski banki (NLB), ki jo je KPK tudi preiskovala, "eklatanten primer, kjer je dokazljivo šlo za klientelistično kadrovanje in za korupcijo v skladu s tistim, kar pravi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije", zato so ga izpostavili.

Zavrnil je izjave predsednika uprave NLB Janka Medje in nekaterih "levo politično motiviranih in opredeljenih novinarjev", da je nedopustno, da se DZ vmešava v delo KPK in uprave NLB.

"Dokler bodo državljani od leta 1991 do danes plačevali milijarde in milijarde in jih s tovornjaki pošiljali v Novo Ljubljansko banko, na račun tega pa sami postajali čedalje bolj siromašni", imajo vso pravico, da na tovrstna kadrovanja opozorijo oz. imajo poslanci pravico, da v njihovem imenu to storijo, je dejal Gorenak.

Poslanec SDS je govoril tudi o Praprotnikovem novinarskem delu - da je "spisal na desetine, stotine člankov, ki so bili izrazito levo politično motivirani in so v celoti večinsko šli na račun vodje opozicije Janeza Janše oz. SDS - in o imenovanju Praprotnika v senat KPK, za kar da ni izpolnjeval pogojev.

Njegova zaposlitev na NLB je po Gorenakovem mnenju rezultat principa "roka roko umije", saj je KPK ugotovila, da je za vse nepravilnosti glede poslovanja NLB s Korn Ferry kriv takratni nadzorni svet, ki ga je vodil Medja, da pa Medja sam ni nič kriv, ker se je iz odločanja izločil.

"Torej, najprej v vlogi predsednika nadzornega sveta obišče to agencijo - verjetno se tam ni pogovarjal o lepem vremenu v Sloveniji ali koga vabil na smučarijo, verjetno je imel kakšen drug pogovor, kadrovski, recimo - potem pa pride nazaj v Slovenijo in začnejo plačevati račune agenciji, ne da bi bila pogodba z njimi sklenjena. Nato sklenejo pogodbo, pri čemer se, ne boste verjeli, predsednik nadzornega sveta izloči," je povedal Gorenak.

Po njegovih informacijah je Medja vodenje centra za skladnost poslovanja najprej sicer ponudil nekdanjemu predsedniku KPK Goranu Klemenčiču, ki da je ponudbo zavrnil, nato pa je službo dobil Praprotnik.

Zaposlitev Praprotnika je po mnenju SDS primer koruptivnega ravnanja uprave NLB, je dejala Sonja Ramšak (SDS). Menijo, da je vodstvo NLB Praprotnika izbralo le zato, da bi mu zagotovilo dobro plačano delovno mesto kot povračilo za to, da KPK ni ukrepala zoper NLB.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko je dejal, da se vlada pojava sistemske korupcije loteva zelo resno in sistematično. Pripravila je program ukrepov za preprečevanje korupcije, ki je deloma odziv na 15 predlogov nekdanjega senata KPK, vsebuje pa tudi dodatne ukrepe.

Mavko je izpostavil spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jih bo vlada DZ predložila predvidoma v naslednjih tednih, in že sprejeti zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki vsebuje posebno poglavje o krepitvi integritete ter omejevanju tveganj v zvezi s korupcijo pri upravljanju naložb v lasti SDH in države.

Razprava poslancev se je vrtela med drugim o pristojnosti DZ, da razpravlja o takšnih primerih. Jože Tanko (SDS) je navedel določila iz poslovnika DZ, da je DZ pristojen za sprejemanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov DZ. Dodal je, da je bil DZ med drugim pristojen za sprejetje sklepa o dokapitalizaciji Adrie Airways ali za razpravo o dodelitvi javnih sredstev npr. družbi Cimos.

Jasmina Opec (SLS) je menila, da se DZ z zaposlitvijo določene osebe v katerikoli družbi v večinski državni lasti ne bi ukvarjal, če ta oseba ne bi bila član "zloglasne trojice", ki naj bi se borila proti takšnemu upravljanju državnih družb, ki pomeni odtekanje denarja državljanov na skrite bančne račune posameznikov. "Zaposlitev Roka Praprotnika kot taka res ni problem DZ. Problem je sporočilo, ki je s to zaposlitvijo nastalo. Gre za zelo slab signal, da se ne splača preganjati sistemske korupcije, temveč je bolje postati del sistema, ki je predmet preiskovanja zaradi sistemske korupcije," je dejala.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril na primere, ko gre za na videz zakonita dejanja, ki pa so po vsebini nemoralna, nezakonita, pogosto celo kazniva. V okvir sistemske korupcije spada tudi zaposlovanje po kriteriju zvez in poznanstev, zaradi katerega nekatera ključna delovna mesta zasedajo nestrokovni in nekompetentni posamezniki, nepotizem in klientelizem je pogosto razlog za slabe rezultate v poslovanju v podjetjih in bankah v večinski državni lasti, je dejal Horvat. Dodal je, da so tovrstne razprave potrebne, da se vzpostavijo preventivni in tudi represivni ukrepi za učinkovit boj proti takim oblikam korupcije.

Jerko Čehovin (PS) je v predstavitvi stališča poslanske skupine ponovil opozorila zakonodajno pravne službe DZ glede predloga sklepa in napovedal, da bodo poslanci PS v razpravi sodelovali le v delu, ki se navezuje na pristojnosti DZ kot zakonodajalca. Vprašal se je, ali bo DZ obravnaval sleherno zaposlitev v državni upravi ali v podjetjih v večinski državni lasti.

Majda Potrata (SD) je menila, da je današnja seja le še eden od napadov na KPK. Temeljno vprašanje, ki da se je razgalilo z razpravo na matičnem odboru DZ in v medijih, je vloga politike in dopustnost njenega vmešavanja v kadrovsko politiko v posameznih gospodarskih subjektih, je dejala. Spopadanje s sistemsko korupcijo je eno ključnih vprašanj, ki je prioriteta v novi koalicijski pogodbi, je dodala. Ob podatku, da je po anketah korupcija v državi vseprisoten problem, da pa se posamezniki izogibajo navedbam lastnih konkretnih izkušenj s korupcijo, se je vprašala o učinkovitosti zakonskih rešitev in načrtovanih ukrepov, "če se družba ne bo jasno postavila v bran etičnim in moralnim normam, ki koruptivno ravnaje štejejo za nesprejemljivo".

Katarina Hočevar (DL) je dejala, da bi morali, če je šlo pri zaposlitvi bivšega funkcionarja kaj narobe, to raziskati pristojni organi. Nadzorni svet NLB ima na razpolago ustrezne informacije za izvajanje nadzora, policija in tožilstvo imata vsa potrebna pooblastila, da v primeru razlogov za sum kaznivega dejanja tudi ustrezno ukrepata.

Ivan Hršak (DeSUS) je dejal, da ne poznajo vseh dejstev, da bi si lahko ustvarili mnenje. "Lahko bi si sicer ustvarili sodbo na osnovi pisanja slovenskih medijev, vendar vsak, ki je vsaj malo realen, ve, da papir prenese vse, tudi laži in podtikanja. Ali je temu tako tudi v tem primeru, ne vemo, to vesta samo glavna akterja te zgodbe, gospod Medja in gospod Praprotnik," je povedal poslanec.

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Renata Zatler je dejala, da je za preprečevanje korupcijskih tveganj zelo pomembna transparentnost, zato da je zelo pomembna novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Poleg tega pričakuje, da bo predvidena novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bo po Mavkovih besedah naslovila vprašanja, na katera opozarja KPK in ki so bila izpostavljena v današnji razpravi, pripravljena v kratkem.

Tanko je menil, da predlagani sklepi za današnjo sejo, ki so bili v petek na matičnem odboru zavrnjeni, ne glede na mnenje zakonodajno pravne službe niso presegli pristojnosti DZ. Če DZ ne more predlagati vladi, Banki Slovenije ali KPK, da v okviru svojih pooblastil ukrepajo, je nekaj v tej državi hudo narobe, je poudaril.

Po njegovem mnenju bi morala vlada, Banka Slovenije in KPK pristopiti k reviziji zaposlitve Praprotnika v NLB, če je karkoli narobe, bi se morala vključiti tudi tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad, smiselno pa da bi bilo tudi, da se do razčiščenja vprašanj Medja in Praprotnik suspendirata.