Goran Klemenčič "absolutno" zaupa Hariju Furlanu, čigar brat je molzel zdravstveno blagajno

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je med današnjim pričanjem pred zdravstveno preiskovalno komisijo DZ opozoril, da je slovensko zdravstvo vseskozi izpostavljeno velikim korupcijskim tveganjem. Takšni oceni po njegovih besedah pritrjuje že zgovoren podatek, da je zdravstvo daleč največji porabnik javnega denarja.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je Klemenčiča zaslišala ne le kot ministra, ampak tudi kot nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Vodenje KPK je prevzel septembra 2010, konec novembra 2013 pa je celoten senat podal nepreklicno odstopno izjavo.

Klemenčič je spomnil, da je afera z žilnimi opornicami izbruhnila v času odhoda njegove ekipe s protikorupcijske komisije. Dodal je, da so kljub temu o tej zadevi zbrali kar nekaj dokumentacije in jo nato predali novemu vodstvu. Dokumentacija je zato parlamentarni preiskovalni komisiji na KPK še vedno dostopna.

Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS), ali je zdajšnja vlada naredila dovolj na področju boja proti korupciji v zdravstvu, je Klemenčič odgovoril, da nobena vlada doslej, ne leva in ne desna, glede tega ni naredila vsega, kar bi morala. Stanje v zdravstvu se po njegovi oceni vseskozi spreminja "zelo počasi".

Kot posebej visoko oviro spremembam na boljše je Klemenčič izpostavil nedorečeno vlogo svetov zdravstvenih zavodov, "ki so neodvisni, pa niso neodvisni". Ključna rešitev po njegovih besedah ni v kazenskih postopkih, ampak v odgovornosti vodstev in svetov zavodov. Poudaril je, da organi odkrivanja in pregona niso tisti, ki bi poskrbeli za nujne sistemske spremembe.

Korupcijska tveganja povečujejo tudi tesne vezi med zdravniki, dobavitelji ter proizvajalci medicinske opreme in zdravstvenega materiala, je opozoril Klemenčič. Velik problem pa po njegovem mnenju predstavlja tudi "dvoživkarstvo" v zdravstvu, zaradi katerega ni jasne ločnice med javnim in zasebnim.

Godčevo je tudi zanimalo ministrovo mnenje o ravnanju Specializiranega državnega tožilstva, ki zdravstveni preiskovalni komisiji ni želelo izročiti dokumentacije, za katero je zaprosila komisija. Klemenčič je odgovoril, da zadeve ne more komentirati, ker ne pozna vsebine dokumentacije.

Predsednica komisije je ministra vprašala tudi o vodji specializiranega državnega tožilstva Hariju Furlanu, čigar brat Aleš je preko podjetja Primsell novogoriški bolnišnici po previsokih cenah prodajal umetne kolke, zaradi česar je bila ena oseba v bolnišnici tudi ovadena. Furlan me je osebno kontaktiral in mi povedal svojo verzijo, pravi Klemenčič, ki dodaja: "Absolutno nimam nobenega razloga, da mu ne bi zaupal."

Sicer pa je Klemenčič dejal, da so kljub težavam, ki pestijo slovensko zdravstvo, tudi razlogi za optimizem. Spomnil je na prizadevanja zdajšnje vlade v smeri skupnih in preglednejših javnih naročil. Tudi organi odkrivanja in pregona po njegovih besedah opravljajo svoje delo, "včasih hitreje, včasih počasneje".