Golobova izbranka Tina Gaber je militantna veganka: čuti se diskriminirano s strani mesojedcev, vleče celo primerjave z rasizmom!

Mnoge je sprva presenetilo zavzemanje premierja Roberta Goloba za prehranjevanje z manj mesa, vendar je nedavno razkritje njegove zveze z nekdanjo izbrano lepotico, lobistko in sedanjo vplivnico na instagramu Tino Gaber zadeve postavilo v bolj razumljivo perspektivo. Gabrova namreč ni le vegetarijanka, pač pa veganka. Kot velika ljubiteljica živali se ne dotakne ne mesa ne nobene hrane živalskega izvora, recimo mleka ali medu.

Je borka za pravice živali, svoje magistrsko delo Diskriminacija veganov v različnih socialnih okoljih na FDV pred šestimi leti pa je posvetila veganstvu oziroma veganom. Zanimivo je tudi, kaj je bila tema te sociologinje pri njeni diplomski nalogi: o drogah v slovenski visoki družbi.

V svoji magistrski nalogi ljudi zreducira na živali. Zanjo smo zgolj ena vrsta »čutečih živali«, od katerih mnogi diskriminiramo »nečloveške živali«. Kot pravi, »mnogi biologi že dolgo priznavajo, da ni nobenega znanstvenega razloga za postavitev ljudi nad nečloveške živali«. Po njenem to dokazuje že sklicevanje na Darwina.

Razloži tudi pojem specizem, torej diskriminacijo na podlagi vrste. Pravi, da je »ločnica, ki smo jo zarisali med pripadniki vrste homo sapiens in drugimi živalmi z moralnega vidika tako pomembna, da se zdi ta koncept tako rekoč zamenljiv s pojmom človeškega šovinizma«. Specizem je skovan po vzoru rasizma in seksizma, trdi. Podobno kot rasisti »specisti dovoljujejo, da interesi njihove vrste prevladajo nad višjimi interesi pripadnikov drugih vrst«.

Glede diskriminacije veganov pa vplivnica (denar med drugim služi z reklamiranjem izdelkov na instagramu) ugotavlja, da velikokrat trpijo zaradi nadlegovanja, imajo težave na svojem delovnem mestu ali težko najdejo vegansko hrano. Da, prav ste prebrali. Po morju pravic, do katerih naj bi bili upravičeni v moderni družbi, sodi tudi pravica do veganske hrane. Če slučajno kot vsejed zaidete v restavracijo z zgolj vegansko ali vegetarijansko hrano, vedite, da ste diskriminirani.

Gabrova nadaljuje, da so vegani v mnogih primerih prisiljeni prispevati k izkoriščanju živalskih vrst in pri tem sodelovati proti svoji volji. Odličen primer po njenem je že plačevanje davkov, s katerimi podpirajo dejanja države, ki jih dejansko ne podpirajo. »Mikroagresijo« drugih ljudi do veganov povzroča, kot piše, negotovost oziroma slab občutek ali vest, ki vsejedce sili v napadalen odnos do veganov. Nestrpnost je izraz moralnega nelagodja.

V magistrsko nalogo pripelje celo holokavst. Kot poudarja, »so le redki mnenja, da pobijanje živali predstavlja holokavst tretjega tisočletja«. Dodaja, da imamo danes sužnjelastništvo za nesprejemljivo, pa vendar izkoriščanja živali za namene prehrane ne dojemamo tako.

Glede na vse navedene misli Gabrove in njeno zvezo s premierjem bo prav zanimivo, kako daleč pri zavzemanju za (zgolj) rastlinsko hrano bo šla sedanja vlada.