Gradnja šestega bloka termoelektrarne Šoštanj nas bo stala več kot 1,1 milijarde evrov, ni pa niti ekonomsko niti energetsko, še manj okoljsko upravičena. Če bo šesti blok zgrajen, bodo generacije plačevale (pre)drago elektriko, živele s strupenimi izpusti CO2 in za vse skupaj odplačevale še dolgove.
Redkokateri gospodarski projekt ima tako izrazit politični predznak, kot je gradnja šestega bloka šoštanjske termoelektrarne. Po razvitem delu Evrope opuščajo gradnje novih termoelektrarn in energija iz delujočih elektrarn nadomeščajo z drugimi viri, Slovenija pa pod Pahorjevo vlado vstopa v ledeno dobo energetike.Rezultati gradnje šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) bodo več stomilijonsko zadolževanje podjetij v državni lasti in posledično izčrpavanje davkoplačevalcev s financiranjem državnih poroštev za posojila, več desetletno plačevanje dvakrat dražje električne energije iz TEŠ, kot bi jo proizvajal na primer drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (NEK) ter nadaljevanje prevelikega onesnaževanja Šaleške doline in širše okolice z izpusti ogljikovega dioksida.
Na drugi strani tehtnice so interesi TEŠ, velenjskega rudnika lignita, ki lahko edino TEŠ prodaja svoj premog z majhno energijsko vrednostjo, lokalnega okolja zaradi zagotavljanja zaposlitev; ljudi iz energetskih lobijev, ki bodo ob gradnji mastno služili, in politikov, ki bodo za svoj blagoslov poslu pobirali politične dividende. Pri tem za izvedbo načrta najbolj navijajo ljudje iz stranke Zares, katere predsednik Gregor Golobič je ob zadnjih volitvah govoril o transformaciji Slovenije v »brezogljično« družbo, stranka pa je »prehod v nizkoogljično družbo« dala celo v svoj program.
Križanič spisal študijo
Junija 2008 je TEŠ podpisal pogodbo za dobavo opreme za šesti blok v višini 800 milijonov evrov. Dobavilo jo bo francosko podjetje Alstom, potem ko so pri TEŠ spremenili postavko za zmogljivost elektrarne s 520 na 600 MW moči. Kot po naključju so tako izredno omejili krog ponudnikov tehnološke opreme ter med ponudnikoma Alstomom in konzorcijem Siemens-Hitachi izbrali prvega.
Družba CEE inženiring, v kateri je največji lastnik znani energetski lobist Peter Kotar, je za TEŠ sestavila razpis za dobavo opreme, svetovala pri tem, pripravila dokumentacijo in predinvesticijsko študijo. Kot so pisali pri Dnevniku, je Kotar sicer že več let po svoji družbi Sol Intercontinental zastopnik hrvaškega Alstoma, v preteklosti je poslovno sodeloval tudi z Alstomovo švicarsko družbo.
CEE je pripravil tudi razpis za nakup razžvepljevalne naprave (ta posel je vreden 76 milijonov evrov), na koncu je bil za dobavitelja izbran konzorcij treh družb, med njimi Engineering Doberšek. To podjetje je 24-odstotni lastnik CEE. Minister za finance Franci Križanič je v času, ko še ni bil minister, pisal študijo o potrebnosti bloka 6, ki sta jo plačala TEŠ in njen lastnik Holding Slovenskih elektrarn (HSE).
VEČ V TISKANI IZDAJI