Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) postaja žrtev plenilske logike Gregorja Golobiča in Zares, pri čemer premier Pahor zavoljo obstoja koalicije žrtvuje celo lastno strankarsko bazo. Dogajanje pri vodenju termoelektrarne in projektu gradnje šestega bloka TEŠ je v zadnjih mesecih razgalilo katastrofalno upravljanje države z družbami v njeni lasti.
Trenutno daleč največji projekt na Slovenskem je gradnja šestega bloka TEŠ, ki naj bi zagotovil dobavo okoli tretjine vse električne energije v Sloveniji še v drugi polovici tega stoletja, cena za šesti blok naj bi bila 1,2 milijarde evrov. Veliko preveč, da Golobiča ne bi zasrbeli prsti za kontrolo na tem načrtom. Kot pravijo poznavalci, ima Zares zdaj že kontrolo nad Elesom, Elektro Ljubljana, Elektro Mariboror, Elektro Gorenjsko in Holdingom Slovenskih elektrarn (HSE). Če bi temu dodali še kontrolo nad TEŠ, bi to pomenilo nadzor nad okoli 200 milijonov evrov letnega dobička omenjenih družb.Ta dobiček bi se lahko po volji Golobiča prelival v previsoke cene za storitev različnih »prijateljskih« družb v energetiki. Naših virov potem ne bi presenetilo, če bi se tudi tu pojavile družbe s sedežem na Kajmanskih otokih in podobnih davčnih oazah. Mnenje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki zahteva preklic odpoklica Rotnika z mesta direktorja TEŠ, je medtem Golobičev generalni direktor direktorata za energijo, Janez Kopač, označil za »velik spodrsljaj«.
Prva poteza Radićeve
Zgodba o prevzemu popolnega nadzora nad TEŠ in projektom TEŠ 6 je dobila zagon julija letos po odstopu Mateja Lahovnika z mesta ministra za gospodarstvo. Lahovnik je odšel z ministrstva zaradi Golobiča oziroma poslov njegove Ultre ter z njo povezanih podjetij. Pri tem je nekdanji minister že prej dal vedeti, da v nasprotju z drugimi v vodstvu stranke Zares ni slepo lojalen predsedniku, toda, kot pravijo dobro obveščeni, mu je Golobič vseeno na mesto generalnega direktorja direktorata za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo vsilil razvpitega Janeza Kopača. Kopač pa je bil in je še le podaljšana roka velikega oranžnega vodje. Podobno kot Darja Radić, naslednica Lahovnika na položaju ministra. Ena od prvih potez Radićeve je bila predlog vladi za zamenjavo nadzornega sveta Holdinga slovenskih elektrarn, torej lastnika TEŠ.
Jurišnik Matjaž Janežič
Scenarij za zamenjavo Uroša Rotnika, direktorja TEŠ, ki je pomenil veliko oviro pri apetitih Zares, je po zamenjavi nadzornikov HSE tekel kot v filmu: novi nadzorniki HSE pod vodstvom Jadranka Medaka s Kopačevega direktorata za energijo so pred dvema tednoma na mesto novega generalnega direktorja HSE (namesto Viljema Pozebe) imenovali Matjaža Janežiča.
Ta se je izkazal za pravega oranžnega jurišnika: le nekaj dni po tem ko je prevzel vodenje HSE, je predsedniku nadzornega sveta TEŠ Djordju Žebeljanu 10. novembra poslal poziv, naj se nadzorniki TEŠ »nemudoma opredelijo do problematike vodenja« projekta TEŠ 6, a tudi glede financiranjem projekta, ter »sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo navedenih težav«. V pozivu je sicer omenjal stalne težave v komunikaciji med obvladujočo družbo HSE in odvisno družbo TEŠ, da Rotnik ni storil vsega za obvladovanje nekaterih tveganj, kar bi lahko dodatno finančno obremenilo vso skupino HSE, problem obvladovanja stroškov projekta TEŠ 6…
Janežič je bil v zadnjem letu svetovalec nekdanjega generalnega direktorja Holdinga slovenskih elektrarn Boruta Meha. Pred tem je svetoval predsedniku uprave Istrabenza, zloglasnemu Igorju Bavčarju, in to v času, ko je ta v škodo Istrabenza izvajal menedžerski prevzem te družbe. Predsednik nadzornega sveta TEŠ Djordje Žebeljan in član nadzornega sveta Janez Keržan sta poziv Janežiča razumela in »stalno težavo« odpravila, torej z mesta direktorja TEŠ že naslednji dan, 11. novembra, odpoklicala Rotnika in namesto njega na čelo TEŠ postavila Golobičevega izbranca Simona Tota. Tretji član nadzornega sveta TEŠ, predstavnik zaposlenih v TEŠ Franc Rosec, pri tej eksekuciji direktorja Rotnika ni hotel sodelovati in je zapustil sejo.
VEČ V TISKANI IZDAJI