»S čim se ukvarjate? Zdaj ste svetovalec,« je zanimalo novinarja Boruta Mekino. »Z ljubim kruhkom,« je odgovoril Golobič. »Ste v gospodarstvu?« je še zanimalo povezovalca. »Z eksistenco. Franklovih milijonov nisem našel,« je zabrusil in s tem dal vedeti, da so ta vprašanja tabu tema. Direktor Financ Peter Frankl je namreč pred leti za tajkuna Bojana Petana, ki ima med drugim v lasti DZS, Terme Čatež, Casino Portorož in Dnevnik, dejal, da je Golobičeva denarnica. Takšnih »denarnic« naj bi Golobič imel še nekaj, zlasti v energetiki in telekomunikacijah, ne nazadnje jo ima tudi v Ultri, s katero je kljub njenemu formalnemu stečaju še vedno tesno povezan.
Ko se mu je julija 2013 iztekla pravica do prejemanja poslanskega nadomestila in nato še za brezposelnost, je ustanovil podjetje Gregor Golobič s. p. na naslovu Seča 1G, torej v svoji obmorski »kmetiji« v Vinjolah, in začel sodelovati z Ultrinim mariborskim razvojnim podjetjem, ki je vsaj takrat zaposlovalo okoli 50 inženirjev. Kaj natančno počne za to podjetje, Golobič takrat v intervjuju za Večer ni povedal in tudi v Pritličju je bil zelo skrivnosten. Prav tako ni znano, ali gre za Margento iz Maribora, v imenu katerega je šel donedavni šef Ultre Miloš Urbanija pred dnevi iskat nove posle v Iran.
Iz evidenc Ajpesa je razvidno, da je imel Golobič lani 43.500 evrov prihodkov (to pomeni povprečno 3625 evrov mesečno), kar niti ni tako majhen znesek. Toda glede na slog njegovega življenja (poleg obmorske kmetije ima tudi stanovanje v Ljubljani) se mnogi sprašujejo, ali so to njegovi edini prihodki ali pa ima še kakšen bančni račun v tujini. Ne nazadnje je tudi Ultra prenesla svoje lastništvo na Nizozemsko (enako velja za njeno hčerinsko podjetje Margento), njena slamnata podjetja pa lahko najdemo celo v Savdski Arabiji.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA
