Menijo, da gre za zagovarjanje interesov Izraela v škodo Slovenije.

Iz Svobode so sporočili, da takšna odločitev "ruši mednarodni ugled naše države in predvsem postavlja vprašanje, kaj vse bo Janez Janša še prisiljen in pripravljen narediti za prijatelja (izraelskega premierja) Benjamina Netanjahuja, in koliko bo ta poravnava računov stala Slovenijo".

Ob tem so dejali, da je Janša "na oblast prišel s pomočjo izraelskih paraobveščevalcev" in da veto Slovenije vidijo kot "kronski dokaz", da so Janšo na oblast pripeljali izraelski interesi in vpliv.

V Svobodi so izpostavili še, da so po poročanju medijev vse ostale evropske države, vključno s tistimi, ki so sicer tradicionalne naklonjene Izraelu, podprle skupno izjavo, s katero bi EU obsodila gradnjo izraelskih nezakonitih naselbin.

"Janez Janša, kdo vam daje pravico, da Slovenijo sramotite pred Evropo in svetom?" pa pravi prvak Svobode Robert Golob. "Kje je skrb za ugled Slovenije, ki ste jo zagovarjali v kampanji? Kaj vse vas bo vaš prijatelj Netanjahu še prisilil, da storite, da poravnate vaše račune in koliko bo to stalo Slovenijo?" je napadel premierja Janeza Janšo in ga obtožil, da je s to potezo poravnal svoje račune do Izraela. 

To niso stališča Slovenk in Slovencev, to so izključno dolgovi Janeza Janše, še pravi Golob.

V SD od vlade pričakujejo pojasnila, zakaj je Slovenija blokirala skupno stališče EU, kdo je za to odgovoren in zakaj je vlada odstopila od dosedanjih stališč glede izraelskih naselbin.

V sporočilu za javnost so spomnili, da so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in da je Slovenija leta 2024 po odločitvi Meddržavnega sodišča poudarila, da mora Izrael nemudoma nehati z vsemi naselitvenimi dejavnostmi na zasedenem palestinskem ozemlju.

Poslanka Nataša Sukič pa je v imenu stranke Levica zapisala, da je Janševa vlada z blokado skupne izjave "izvedla skrajno nevarno, moralno zavržno in zgodovinsko sramotno potezo". Po njeni oceni se je treba vprašati, "kakšna je dejanska cena Janševe fanatične naklonjenosti Izraelu" in ali je to povezano z zasebno izraelsko obveščevalno agencijo Black Cube, ki je po njenih besedah nedavno globoko posegla v slovenske državnozborske volitve.

Tudi Levica zato zahteva pojasnila, zakaj je Slovenija blokirala obsodbo Izraela na ravni EU in "ali so slovenske zunanjepolitične odločitve talec preteklih domnevnih poslov s strukturami okoli afere Black Cube".

Evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je dodal, da premier s takšnim dejanjem "ne razbija zgolj enotnosti EU, ampak bistveno prispeva k zniževanju diplomatske teže Slovenije znotraj EU in v mednarodnih odnosih." Skrbi ga, da Slovenija s takšno potezo "očitno prevzema vlogo 'notranjega igralca' za izraelske interese znotraj institucij EU namesto uveljavljanja skupnih evropskih vrednot in mednarodnega prava".

Odzval se je tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni/Prerod), ki je sporočil, da gre za "nepremišljeno dejanje z vidika dolgoročnih posledic, ki jih ima takšna odločitev za Slovenijo in njeno vlogo v mednarodnem prostoru". Dodal je, da "vlada tukaj ne govori v imenu Slovenije", in da "ne bomo dovolili, da na mednarodnem prizorišču spodkopava temeljne moralne vrednote, na katerih smo zgradili našo državo, pa tudi Evropsko unijo".

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew/Svoboda) pa je v odzivu zapisala, da je za Netanjahujevega zaveznika v EU do nedavnega veljal nekdanji madžarski premier Viktor Orban, a da je "Janez Janša ta naziv očitno prevzel brez pomisleka, kaj šele slabe vesti". Po njenih besedah je premier slovensko zunanjo politiko obrnil na glavo: "Od pokončne in verodostojne drže, ki je temeljila na spoštovanju mednarodnega prava, smo prišli do točke, ko Slovenija kot edina med 27 državami članicami blokira jasno obsodbo širjenja nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu."

Odzivi sledijo poročanju portala EUobserver, ki je v torek poročal, da so v Bruslju pripravljali izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas v imenu celotne EU, v kateri bi obsodila odločitev izraelske vlade, da objavi razpis za gradnjo 1200 domov za izraelske naseljence na Zahodnem bregu v okviru spornega projekta E1. Ker je Slovenija nasprotovala takšni izjavi, je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) v nedeljo objavila zgolj izjavo Kallas, ki ima nižji diplomatski status.