Navsezadnje se še ni povsem od nje poslovil. Še vedno je namreč stoodstotni lastnik družbe Star Solar, ki se ukvarja s prodajo električne energije iz sončnih elektrarn. Uradno je to sicer postal po ločitvi z ženo Jano Nemec Golob, ki je bila zgolj slamnata lastnica tega podjetja z enim samim zaposlenim.
Takrat je za en dan, 28. decembra lani, družbo kot direktorica vodila njuna hči Luna, dan za tem pa jo je prevzel Miran Klanjšček, mož poslanke Mirjam Bon Klanjšček. Od 24. maja letos pa podjetje vodi Golobova sodelavka iz Gen I in nato iz vlade Maksimilijana Polak.
Po podatkih Ajpesa je družba lani imela 270.568 evrov prihodkov (leto prej 259.436 evrov) in 71.789 evrov dobička (leto prej 97.263 evrov). To pomeni, da Golobu kane v žep še vsaj enkrat toliko, kolikor dobi plače kot predsednik vlade (6770 evrov bruto oziroma 4169 evrov neto).
Za primerjavo, leta 2021 je kot predsednik uprave Gen I prejel 200.697 evrov plače in nagrad. Star Solar skoraj izključno posluje z družbo Borzen, ki jo od septembra lani vodi Mojca Kert, Golobova nekdanja sodelavka na Gen I in kandidatka Svobode na državnozborskih volitvah.
Po Erarju je družba Star Solar od leta 2014 dalje ustvarila 2.323.142 evrov s proračunskimi porabniki, od tega 2.322.921 evrov z Borzenom. Letos je izključno s poslovanjem z Borzenom zaslužila 170.769 evrov.
Težko je verjeti, da bi bil Golob po odhodu s politike zadovoljen zgolj z vodenjem podjetja Star Solar, zato se špekulira, da naj bi bila njegova prihodnost močno povezana z usodo slovenskih energetskih stebrov, kot sta HSE in GEN, pod okrilje slednjega spada Gen I., ki naj bi jih vlada nameravala privatizirati.
Toda poznavalci razmer dvomijo, da bi se Golob vrnil na čelo slovenske energetske družbe, ampak naj bi imel mednarodne ambicije, torej da bi odšel v neko evropsko energetsko družbo.
Toda poznavalci razmer dvomijo, da bi se Golob vrnil na čelo slovenske energetske družbe, ampak naj bi imel mednarodne ambicije, torej da bi odšel v neko evropsko energetsko družbo. Znano je, da njegove nasvete na področju energetiki zelo ceni predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Poleg tega se bo kot predsednik vlade lahko zelo promoviral na evropski sceni.
Nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder je denimo na koncu politične kariere pristal v upravi ruske energetske družbe Gazprom, iz katere se je po agresiji na Ukrajino poslovil. Kako daleč seže Golob, bomo torej videli po volitvah.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Reporter št. 40, 2024
