Po besedah Goloba so ministri na seji vlade obravnavali 47 točk, ki so obsegale kadrovska imenovanja in reorganizacijske spremembe. Sprejeli pa so tudi sklep, po katerem morajo ministrstva do prihodnjega torka pregledati vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. 1. 2020 do 1. junija letos. Sklep bo koordiniralo ministrstvo za javno upravo.
Ob vprašanju, zakaj so se odločili, da zajamejo prav obdobje od 1. 1. 2020, torej še čas vlade pod vodstvom Marjana Šarca, je Golob pojasnil, da je "koledarsko leto vedno bolj učinkovito pri spremljanju vseh evidenc", prav tako pa da ne želijo, da bi "izpadlo, da nadziramo samo eno vlado".
Kot je še dejal, se bo morda izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada pred odhodom "podobne vzorce" kot vlada Janeza Janše. Sam je sicer prepričan, da temu ni tako in da bo zajeto obdobje pokazalo, kakšni vzorci zaposlovanja, napredovanja in nameščanja kadrov so bili uporabljeni v Šarčevi vladi in kakšni v Janševi. "To je najbolj transparenten način prikaza tega, ali je prišlo do odstopanj od ustaljenih norm," je prepričan.
Na vprašanje, na katera področja se bodo nanašale reorganizacijske spremembe, je Golob odgovoril, da predvsem za spremembe znotraj zdravstvenega resorja, kar je na zaslišanju pred pristojnim odborom DZ za zdravstvo v torek napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Slednjega so na ustanovni seji tudi imenovali za enega od podpredsednikov nove vlade, poleg njega pa še predsednico SD in ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon ter koordinatorja Levice in ministra za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti Luko Mesca. Oba sta prvo sejo vlade označila za uspešno.
Za generalno sekretarko je nova vlada imenovala Barbaro Kolenko Helbl.
Redne seje vlade bodo praviloma ob četrtkih, seje njenih delovnih teles pa ob torkih, so po seji vlade zapisali v sporočilu za javnost. Prvo sejo vlade je Golob napovedal že za danes popoldne, dnevni red pa še ni določen v celoti. Po njegovih besedah je pričakovati nadaljnje odločitve glede kadrovskih in reorganizacijskih sprememb.
Kot je razvidno iz sporočila za javnost, je v kabinetih posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade lahko do sedem delovnih teles, vezanih na zaupanje, na katerih se delovno razmerje sklene za določen čas. Enako velja tudi za kabinete ministrov brez resorja.
V kabinetu predsednika vlade število delovnih mest, vezanih na zaupanje funkcionarja, na katerih se delovno razmerje sklene za določen čas, ni omejeno, ne sme pa presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom, so navedli v sporočilu.
Vlada je ob tem podprla tudi kandidaturo Vasilke Sancin za ponovno članstvo v Odboru Združenih narodov za človekove pravice za obdobje 1. januarja 2023 do 31. decembra 2026. Za izvedbo potrebnih aktivnosti za najavo kandidature in seznanjanjem držav v ustreznih forumih je vlada pooblastila ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za zunanje zadeve.
Matejo Lekan Štrukelj je vlada s sredo razrešila s položaja vršilke dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo. Na njeno mesto so kot vršilca dolžnosti z današnjim dnem imenovali Rada Feleta, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev oz. najdlje do 1. decembra 2022.
Nova vlada Roberta Goloba je na svoji prvi seji
Novoizvoljena vlada, ki jo bo vodil predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, je na ustanovni seji že oblikovala najožjo ekipo sodelavcev. Med drugim je imenovala državne sekretarje na ministrstvih in v kabinetu predsednika vlade. STA objavlja seznam ministrov in njihovih najožjih ekip.
Kabinet predsednika vlade Roberta Goloba
- vodja kabineta Petra Škofic
- državni sekretar za evropske zadeve Igor Mally
- državni sekretar za mednarodne zadeve Vojko Volk
- državna sekretarka za strateško komuniciranje Melita Župevc
- državni sekretar za nacionalno in zunanjo varnost Andrej Benedejčič
- državni sekretar za obrambno in varnostno politiko Anton Grizold
- državna sekretarka za odnose z državnim zborom Maša Kociper
- državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud Maksimiljana Polak
- državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko Nataša Sax
Generalni sekretariat vlade
- generalna sekretarka Barbara Kolenko Helbl
Ministrstvo za zunanje zadeve
- ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon
- državna sekretarja: Samuel Žbogar, Marko Štucin
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
- minister in podpredsednik vlade Luka Mesec
- državna sekretarja: Simon Maljevac, Dan Juvan
Ministrstvo za zdravje
- minister in podpredsednik vlade Danijel Bešič Loredan
- državni sekretarji: Tadej Ostrc, Breda Božnik, Aleksandra Lah Topolšek
Ministrstvo za finance
- minister Klemen Boštjančič
- državna sekretarja: Saša Jazbec, Tilen Božič
Ministrstvo za notranje zadeve
- ministrica Tatjana Bobnar
- državna sekretarja: Branko Lobnikar, Tina Heferle
Ministrstvo za obrambo
- minister Marjan Šarec
- državna sekretarja: Rudi Medved, Damir Črnčec
Ministrstvo za pravosodje
- ministrica Dominika Švarc Pipan
- državna sekretarja: Igor Šoltes, Sebastjan Zbičajnik
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
- minister Matjaž Han
- državna sekretarja: Dejan Židan, Matevž Frangež
Ministrstvo za okolje in prostor
- minister Uroš Brežan
- državna sekretarja: Uroš Vajgl, Matej Skočir
Ministrstvo za infrastrukturo
- minister Bojan Kumer
- državna sekretarja: Alenka Bratušek, Tina Seršen
Ministrstvo za javno upravo
- ministrica Sanja Ajanović Hovnik
- državna sekretarja: Urban Kodrič, Jure Trbič
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
- minister Igor Papič
- državna sekretarja: Matjaž Krajnc, Darjo Felda
Ministrstvo za kulturo
- ministrica Asta Vrečko
- državni sekretar: Marko Rusjan
Ministrstvo brez listnice, pristojno za Slovence v zamejstvu in po svetu
- minister Matej Arčon
- državna sekretarka: Vesna Humar
Ministrstvo brez listnice, pristojno za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
- minister Aleksander Jevšek
- državni sekretar: Marko Koprivc
Služba vlade za digitalno preobrazbo
- ministrica (brez listnice) Emilija Stojmenova Duh
- državni sekretar: Matej Kalan
*Vlada na prvi seji še ni imenovala državnih sekretarjev na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga bo sicer vodila Irena Šinko.
VIR: Ukom (sporočilo po seji vlade)
Vlada je na ustanovni seji s položaja generalnega direktorja policije razrešila Antona Olaja in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti imenovala nekdanjega direktorja uprave kriminalistične policije Boštjana Lindava. Zadnji dve leti je opravljal funkcijo višjega policijskega svetnika in je bil premeščen v prostore policijske akademije v Tacnu.
Vlada je na sredini ustanovni seji zamenjala svoje predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in predstavnike v svetu Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
V svetu NIJZ so kot predstavnike vlade razrešili Roka Tavčarja, Mateja Forteja, Marijo Rogar in Silvo Duh. Za preostanek mandata pa so v svet zavoda NIJZ imenovali Mitjo Blagajneta, Mileno Kramar Zupan, Braneta Bregarja in Andraža Jaklja.
V svetu NLZOH je vlada kot predstavnike vlade razrešila Matjaža Trontlja, Špelo Jovanovič-Gaberšek, Miro Kos Skubic in Omar Hanuna. V svet NLZOH so za preostanek mandata imenovali Simono Gerenčer, Sonjo Bezjak, Janeza Jesenovca in Luko Kajtna.
Boštjan Lindav je v policiji že več kot tri desetletja, pri čemer je večji del njegove kariere povezan s področjem preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kriminalitete. Preden je leta 2018 prevzel mesto prvega kriminalista v državi, je bil tri leta pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije pod okriljem Generalne policijske uprave, pred tem pa se je več desetletij kalil na različnih funkcijah na Policijski upravi Kranj. Od leta 2009 je bil v Kranju vodja sektorja kriminalistične policije. Na fakulteti za državne in evropske študije je pridobil naslov magistra državnih in evropskih študij.
Lindava je zamenjal v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner aprila 2020. O tem je Lindav na komisiji DZ, ki je preiskovala sum političnega vmešavanja v delo policije, povedal, da so ga zamenjali po naročilu politike. Kasneje je pristal v delovni skupini za področje migracij, fizično pa so ga premestili v prostore policijske akademije v Tacnu.
Menjava direktorja policije je bila napovedana poteza nove vlade. Vlado Roberta Goloba je DZ potrdil v sredo zvečer, po tem pa se je ta že sestala na ustanovni seji, na kateri je sprejela tudi nekatere kadrovske odločitve. Lindav je sicer za zdaj imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja, in sicer do imenovanja generalnega direktorja policije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.
Vlada je izdala tudi odločbo, s katero so Damjana Žuglja razrešili s položaja direktorja urada za preprečevanje pranja denarja. Aniko Vrabec Božič pa so imenovali za vršilko dolžnosti direktorice, in sicer do imenovanja direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, so zapisali v sporočilu po seji vlade.
Vlada je na ustanovni seji razrešila direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janeza Stuška in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti za šest mesecev imenovala dosedanjega vodjo protiobveščevalnega oddelka Sove Joška Kadivnika, je po današnji seji vlade potrdil premier Robert Golob.
Po poročanju medijev je Joško Kadivnik izkušeni obveščevalec z dolgim stažem na Sovi, kjer se je zaposlil leta 1988. Od leta 2001 na Sovi zaseda vodstvena delovna mesta. Med drugim je bil koordinator za operativne zadeve, nato je bil vodja operative ter vodja sektorja za protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Bil je tudi direktor urada za operativne zadeve, zdaj pa opravlja funkcijo namestnika direktorja Sove.
Kadivnik je končal Kadetsko šolo za miličnike in se vpisal na takratno Višjo šolo za notranje zadeve. Leta 1997 je uspešno diplomiral na pravni fakulteti. Po informacijah portala N1 naj bi Kadivnik funkcijo prvega obveščevalca sicer opravljal le določen čas.
Menjava direktorja Sove je pričakovana poteza vsake nove vlade. Vlado Roberta Goloba je DZ potrdil v sredo zvečer, po tem pa se je ta že sestala na ustanovni seji, na kateri je sprejela tudi nekatere kadrovske odločitve.
Tako je pričakovano zamenjala tudi vodstvo obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo (OVS). Jaroša Britovška bo kot vršilec dolžnosti zamenjal Andrej Fefer, in sicer za obdobje šestih mesecev.
Nova vlada Roberta Goloba je na svoji prvi seji razrešila direktorja urada vlade za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanijo in na njegovo mesto za vršilca dolžnosti imenovala Dragana Barbutovskega. Mandat Urbanije so med drugim zaznamovali neplačevanje javne službe STA in analize dela RTVS.
Novi vršilec dolžnosti direktorja Ukoma Barbutovski je bil doslej direktor slovenskega British Councila.
Urbanija se je medtem na družbenem omrežju Twitter zahvalil prejšnjemu predsedniku vlade Janezu Janši za povabilo k sodelovanju v vladi. Njegovo vodenje vladnega urada za komuniciranje je sicer med drugim zaznamovalo obdobje več kot 300 dni prekinjenega financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA). Ukom pa je v zadnjim mesecih pripravljal tudi za mnoge sporne analize poročanja Radiotelevizije Slovenija (RTVS).
Mandat vlade Janeza Janše je sicer v veliki meri minil v znamenju boja z epidemijo covida-19, ene pogostejših kritik pa so bile sicer kritike na račun komuniciranja o protikoronskih ukrepih.
Mediji so v zadnjih tednih sicer večkrat ugibali, ali bi utegnil Urbanija postati novi direktor Televizije Slovenija, a ga med pravilno prijavljenimi kandidati na zadnjem razpisu ni bilo.
