Golob in Arsenovič sta se le sestala

Kot so po srečanju sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta sogovornika namenila največ pozornosti "možnostim skupnega delovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti ter države za zmanjševanje razvojnih razlik Podravske regije". Gre za prvo delovno srečanje predsednika vlade in mariborskega župana, ki jih bosta po napovedih kabineta nadaljevala tudi v prihodnje.

Golob bi se moral srečati z mariborskim županom pred tednom dni, ko je v Mariboru obiskal univerzitetni klinični center in se udeležil javne tribune na temo zdravstva, a je bilo takrat srečanje prestavljeno. Arsenovič je na današnji novinarski konferenci pred četrtkovo sejo mestnega sveta povedal, da bodo v nadaljevanju pripravili akcijski načrt, kako lahko država učinkovito pomaga pri zmanjšanju razvojnega zaostanka Podravja.

Med drugim je naštel investicije v cestno infrastrukturo, zdravstvo in visoko šolstvo. "Ne bi pa želel, da to postane tema katere koli stranke ali manjšine, saj je tema razvoja mesta stvar vseh nas, je nadstrankarska zadeva," je dejal. "Verjamem, da bomo skupaj z državo znali najti pot, da se bodo kazalniki, ki so vedno slabši, začeli obračati. Mi se sicer razvijamo, a počasneje," je dodal.

Župan verjame, da bodo z državo med drugim našli rešitev tudi za financiranje Centra Rotovž in izgradnjo Zdravstvene postaje Tezno, za katero so sicer pridobili gradbeno dovoljenje, a se je povišala ocenjena vrednost investicije. Naslednje srečanje s premierjem pričakuje v prvem tednu aprila.

V ponedeljek so predstavniki občine na sestanku s predstavniki ministrstva za javno upravo razpravljali o podfinanciranosti občine, na katero Arsenovič opozarja že dlje časa in naj bi znašala že skoraj 30 milijonov evrov. "Pri tem smo ugotovili, da je nekaj prostora tudi na določenih stvareh, kjer mestna občina zagotavlja nadstandard. Gre za dodatna sredstva za vrtce, obiske centra za pomoč na domu, javni potniški promet, nepotreben izvzem gondole iz gospodarske javne službe. To so vse stvari, ki jih potem moramo financirati iz proračuna in indirektno zaradi tega najemati kredite. Tu gre za politično odločitev in upam, da bomo znali stopiti na pot razvoja in plačevati samo tisto, kar lahko in moramo," je sporočil mestnim svetnikom.

Skupni dolg Maribora je po poročanju časnika Večer konec lanskega leta narasel na 117,5 milijona evrov, od tega je dolg občine 95,1 milijona evrov, ostalo pa pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine. Do prvega večjega porasta zadolževanja občine je prišlo leta 2010 v zadnjem letu prvega mandata župana Franca Kanglerja, obsežno najemanje kreditov pa je najbolj izrazito v zadnjih letih, ko občino vodi Arsenovič. Občina se je samo v zadnjem letu zadolžila za 24 milijonov evrov, kar pomeni, da bo za odplačilo glavnic in obresti od kreditov letos namenila iz javne blagajne okoli 10 milijonov evrov. Dolg 1143 evrov na prebivalca je prvič v zgodovini mesta presegel tisoč evrov, še piše časnik.

Na občini v odzivu ponavljajo, da je zadolževanje nujno za izvajanje investicij in investicijsko vzdrževanje. "Glede na podfinanciranost Mestne občine Maribor in ob dejstvu, da se večina lastnih virov porabi za tekoče odhodke in transferje ter redna vzdrževanja, je zadolževanje edini vir za zagotavljanje lastnega deleža pri projektih, ki so financirani z evropskimi ali državnimi sredstvi," pojasnjujejo.