Premier Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek sta izpostavila pomen projekta za državo, Golob je drugi tir označil kot zgodbo domačega znanja in operative. Luko Koper kot slovensko okno v svet je bilo treba opremiti z ustreznimi povezavami, je na današnji slovesnosti poudaril premier Golob.

To je po njegovih besedah omogočila slovenska stroka, ki je projekt projektirala sama. "Naši strokovnjaki so bili tisti, ki so nase prevzeli odgovornost," je ponovil. Prav tako gre po njegovih besedah za zgodbo slovenske gradbene operative, ki je najprej sodelovala s tujimi partnerji, ko je je turški partner "klecnil pod finančnimi bremeni", pa je ne glede na tveganja projekt izvedla znotraj rokov in zastavljenih sredstev.

Jure Klobčar / MPA

Po premierjevih besedah gre za uspeh suverenega naroda, ki ve, da mora vlagati v svoje znanje in svoje ljudi, ne pa se zanašati na tuje, je še dejal premier, ki se je na slovesnost skupaj z ministrico, vodstvom projektnega podjetja 2TDK in Slovenskih železnic pripeljal s testnim vlakom.

"Danes slavimo odlično sodelovanje, vztrajnost, tehnično znanje in strokovnost vseh vključenih v projekt, tako v smislu projektiranja, načrtovanja in izvedbe kot tudi v smislu finančnega načrtovanja," je poudarila Bratušek.

Drugi tir je po njenih besedah veliko več kot infrastrukturni dosežek: "Pomeni boljšo dostopnost, hitrejše poti in večjo prometno varnost. Predstavlja pomemben razvojni in povezovalni potencial za Slovenijo, za Luko Koper ter za zaledne države, ki z njo sodelujejo. S tem krepimo tudi gospodarstvo EU."

Jure Klobčar

Drugi tir dokazuje, da v Sloveniji znamo pripraviti in voditi infrastrukturne projekte na način, ki si zasluži zaupanje, je dodala.

Spomnila je, da bo zaključku gradnje drugega tira sledila gradnja vzporednega tira, ki bo še izboljšal pretočnost in razbremenil prebivalce ob obstoječi progi. "Obstoječo progo bodo kot trajnostno kolesarsko povezavo vrnili okolju in izboljšali njegovo turistično vrednost," je dodala.

Slovenija je za projekt skupaj prejela 389 milijonov evrov evropskega denarja oziroma skoraj 35 odstotkov celotne vrednosti projekta, katerega investicijska vrednost znaša 1,1 milijarde evrov. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je izpostavila, da bo drugi tir povezal koprsko pristanišče z osrednjo Evropo oz. da bo koprsko pristanišče pomembna vstopna točka za evropske dobavne verige.

Jure Klobčar

Da gre za izjemno povezavo, ki bo po nekaterih ocenah slovenskemu gospodarstvu prinesla dodatnih 150 milijonov evrov letno, je izpostavil generalni direktor 2TDK Matej Oset. Povečala bo konkurenčnost Luke Koper in izboljšala evropske povezave, je dodal. Direktor Marko Brezigar 2TDK pa je dodal, da je projekt nekaj veličastnega in da je treba biti nanj zelo ponosen.

Oset se je zahvalil tudi okoliškim prebivalcem, ki so sicer po poročanju Primorskih novic v javnem protestnem pismu izrazili jezo zaradi projekta. "Krajani smo potegnili kratko in ostali prepuščeni sami sebi z vsemi razpokami in poškodbami hiš. To je višek sprenevedanja, ljudem je prekipelo," so zapisali v pismu, ki ga je povzel časnik.

Oset je poudaril, da gradnja tovrstnih objektov ima določen vpliv na okolje in življenje prebivalcev, je pa kot pomembno izpostavil, da težave s krajani rešujejo skupaj. Pred nami je še nekaj korakov, je dejal.

Jure Klobčar

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je dodal, da gre danes iz Luke Koper okoli 100 vlakov na dan, kar pomeni okoli 15 milijonov ton tovora in 6000 manj tovornjakov na cestah. "V prihodnosti se bo tovor na železnici podvojil na 30 milijonov ton, na več kot 200 vlakov, kar pomeni 6000 in več tovornjakov na železnicah," je izpostavil.

Ne prinaša pa tir le posla za železnice, večjo varnost in manj obremenitev za okolje, ampak je pomemben tudi za potnike, saj potovalni čas skrajšuje za pol ure, je dodal Mes.

Drugi tir bo povečal prepustnost proge z 98 na 212 vlakov, skrajšal železniško razdaljo na odseku Divača-Koper s 44,6 na 27,1 kilometra in potovalnega časa z 100 do 110 minut na 30 minut ter povečal največjo možno hitrost vlakov na odseku s 65 do 75 kilometrov na uro na največ 160 kilometrov na uro.