»Pozdravljeni, dne 8.2.2013 sem se udeležila shoda za republiko. Možu sem povedala svoje vtise z zbora, ki me je navdušil s svojo domoljubno držo in pozitivno energijo, ki je v teh težkih časih redka. Zvečer sva si pogledala nacionalkin Dnevnik, sama pa sem zgrožena ugotovila, da prispevek očitno ne govori o tistem shodu, na katerem sem bila prisotna.
Spoštovani novinarji, zakaj tako? Zakaj vrednostno opredeljujoče podajate novice na nacionalni TV, ki je TV vseh državljanov, tudi moja. Zakaj me s svojim vrednostno opredeljujočim prispevkom žalite?
Vse kar ste povedali o shodu je strnjeno v tem, da je JJ kritiziral medije, nasprotovanje vladi označil za levi fašizem, da je za slabe razmere okrivil strice iz ozadja in razmere v državi primerjal s holokavstom.
Menim, da je tako zmanipuliran prispevek na ravni osnovnošolskega novičarja ali pa v duhu nekdanjega družbenopolitičnega delavca. Kaj ste torej avtorji prispevka? Slabo šolan kader ali politično vplivan kader? Potem, kar sem tega dne doživela, si upam trditi, da profesionalci zagotovo niste. Sedaj vam pravzaprav nobene novice ne morem več verjeti, če svoje delo opravljate tako neprofesionalno. Moje gledanje vaših poočil je popolna izguba časa. Kako pa naj vem, kolikokrat do sedaj ste me na enak način zmanipulirali in kolikokrat me še boste!?
Ker sem bila prisotna na zboru, pa nisem članica nobene stranke, udeležila sem se ga zgolj zaradi spremstva mame, ker sem se bala, da se ji ne bi po vseh grožnjah na shodu kaj zgodilo, sem na lastna ušesa slišala in oči videla sporočilo zbora, ki pa ste ga vi z omenjenim neprofesionalnim in neresnicoljubnim prispevkom popolnoma zgrešili.
Zgrožena sem nad neetičnostjo novinarjev, saj potem, kar sem sama doživela, ugotavljam, da prav vi novinarji netite sovraštvo v narodu. Vi ne sporočate pozitivnega sporočila dogodka, ki je skrb za državo in narod z željo po državi za vse državljane, prebran tudi v deklaraciji shoda, ki je vi niti z eno samo besedo ne omenite, pač pa novice s shoda zmanipulirate do te mere, da v javnosti odmevajo zmontirane laži, ki nimajo z vsebino, s pomenom govorov nobene zveze.
Zato od odgovornih na RTV SLO pričakujem, da od omenjenih neprofesionalnih in neetičnih novinarjev, ki niso kos profesionalnim standardom, terja odgovornost, ki jo imate opredeljeno tako v kodeksu kot v pogodbah o delu.«
Maja Knavs
»Tako so jalovim provokatorjem na petkovem shodu Zbora za republiko priskočili na pomoč mediji z novinarji, ki so bodisi dobro plačani s strani tranzicijske levice, kot eni s POP tv-ja, ali pa, kot se zdi, pri voditeljici TV Dnevnika Jasmini Jamnik, pač ne premorejo toliko znanja in objektivnega novinarskega čuta, da ne bili instrumentalizirani s strani centrov tranzicijske levice.
Tako se je po petkovem TV Dnevniku pogovarjala z samozvanim strokovnjakom za nove medije Vukom Ćosićem in skupaj sta po višnjegorsko napadla "sovražni" govor na tweeterju in kot negativen primer je "neodvisni strokovnjak" izpostavil zgolj Janšev tweet, ki ni nič drugega kot njegova ocena stanja na protestih, kjer obešajo njegove lutke. In seveda pozitiven "združevalen" tweet Pavla Gantarja. Jasmina Jamnik je grobo poteptala programske standarde RTV, ki plačnikom RTV prispevka zagotavljajo objektivno, uravnoteženo in netendenciozno informacijo. Vuk Ćosić pač ni neodvisni strokovnjak ampak politični aktivist nekakšnega Odbora za pravično in socialno družbo, sovražni govor na spletu pa je staro orodje levičarskih nestrpnežev, ki so se jim v zadnjih letih z podobno mero začeli zoperstavljati tudi drugi.
Napad na tweete je pač posledica dejstva, da je to trendovsko in v resnici svobodno področje novih medijev, postalo prostor, kjer so privrženci tranzicijske tajkunsko medijske urbane scene neprestano osmešeni, razkrinkani in z argumenti poraženi. Tako je pred nekaj dnevi na račun tweetov jadikoval Boris Vezjak in drugi vstajniki. Satirični tweeti so zanj veliko hujši kot metanje kock v policiste, obešanje lutk, grožnje z likvidacijami in kršenje zasebnosti mestnih svetnikov. In tako se je tweetov iz istega zornega kota eklatantne neobjektivnosti in političnega nareka lotila še Jamnikova.
Bistvo slovenske tweeteraške scene in s tem povezana bol levičarjev je v dejstvu, da nasprotniki tranzicijske tajkunske in tovarišijsko medijske sprege vedno znova stresajo hlače salonskim levičarjem, ki sicer za velike denarje kraljujejo v uradnih medijih. Pretežko, preveč zahtevno za Jasmino? Z nekaj kliki bi lahko na moč hitro ugotovili, da so prav levičarski skrajneži, že pred več kot desetletjem na spletu z grožnjami likvidacij in neverjetnim sramotenjem obkladali vse, ki so zastopali stališča slovenske pomladi, ki so pisali ali poročali o anomalijah Kučanove ekonomske sprege in zločinih komunizma. In to anonimno sramotenje poteka še vedno. Zažigajo celo portrete novinarjev s katerimi se ne strinjajo.
A to Jasmini ne predstavlja problema. Problem je Janša, ki je v petek med drugim dosegal nekaj sto milijonov evrov težak dodatek k evropskemu proračunu za Slovenijo. So na nacionalki tako neumni, tako pokvarjeni ali pa mislijo, da so neumni davkoplačevalci. Za tako služenje tranzicijski sceni si nacionalka ne zasluži ne spoštovanja in ne naročnine.«
E. N., Ljubljana
»Leta 2004 (št.26) je Janez Markeš v Mag-u napisal kolumno z naslovom Apartheid, ki se začenja: »V ponedeljek sem bil povabljen na nacionalno TV, da bi predstavil svoje poglede na evropske volitve in rezultate, ki so LDS spravili na kolena.
Vse se je dogajalo v okvirih korektnosti, nimam pripomb, ozračje je bilo resda nekolikanj zamorjeno. Če seveda ne bi naslednji dan po ovinkih izvedel, da sem bil v zaprtih ožjih krogih RTV zaradi svojih stališč deležen najnižjih diskvalifikacij: črnuh, desničar, domobranec … In če ne bi k temu dobil še enega (ne nepomembnega) komentarja, da v smislu popolne identifikacije s postpartijskim blokom tako misli tričetrtine zaposlenih na RTV………. Odkod taka identifikacija z oblastno LDS v okolju, kjer sta prvi zahtevi nepristranskost in distanca? Je vzrok denar, korupcija, položaji, službe?«
Ali se je po osmih letih kaj spremenilo? Res, da se je LDS razbila in imamo danes preoblečeno PS in »Lubejeve vstajnike«, kam spadajo »zombiji« z Roške (Štrajn, Pirjevec, Repe, Koršič,Bavcon … ) pa sami presodite. Toda to, kar danes dela t. i. nacionalna TV, presega vse meje. Koga predstavljata urednica Ksenija H. Petrovčič in šef Fili? Dobesedno se hecata iz potrpežljivih državljanov. Vsakodnevno gledamo dolgovezne nadaljevanke, ki prikazujejo le eno, ta pravo? resnico. Protestiram!!!
In to sem novinarjem RTV, na shodu Zbora za republiko v podporo demokratični Sloveniji, jasno in glasno povedala, ko so me intervjuvali. Želimo demokratično, pravno in pravično Slovenijo znotraj EU standardov. Vendar tv poročila so ta mnenja ignorirala. Kot se je to zgodilo na shodu Zbora za republiko v N.Gorici. Na prijavljenem srečanju Zbora ni bilo novinarjev tiskanih medijev, pardon bila je ena lokalna novinarka. Vedno prisotna Mojca Dumančič, RTVSlo , ki je vseskozi s kamero poročala o vstajah naroda (tudi ko se jih je na Bevkovem trgu zbrala le peščica z mimoidočimi vred, na prvem shodu pa le stari-prenovljeni partijski kadri) je "mrknila". Ko sem nekoga povprašala zakaj, sem dobila odgovor, da RTVSlo medijsko ne pokriva Zbora! Mimoidoče »vstajnike« pa?? Halo?
Kako lahko Slakovi gostje Zajc, Terček, Cerar, Kračun .... razlagajo, kakšne so naše civilne zahteve. Zakaj smo odrinjeni od javnosti? Ali smo kot Judje v Hitlerjevi Nemčiji?
Že več kot 10 let se ukvarjam z medijsko (NE)pluralnostjo v Sloveniji in osebno poznam realno stanje. Toda ne, o tem nam nakladajo FDV profesorji, medijski strokovnjaki in novinarji (Sandra Bašič Hvatin- Janša?, Marko Milosavljevič, Slavko Splichal, Samo Uhan, Janez Markeš, Ali Žerdin, Marcel Štefančič, Rok Kajzer, razni "karbe" ........), ki imajo popolno medijsko oblast.
Shod!!! Zbora na Kongresnem trgu je bil organiziran v podporo spremembam, ki jih je celo leto pripravljala celotna vladna koalicija. Največ dela je opravil poleg premiera prav finančni minister iz DL, ki je sprožila razpad koalicije, Šušteršič! Prisotni na Kongresnem trgu smo z izjavami protestirali, opozarjali na medijski blokado drugače mislečih, toda naše izjave so se zgubile na poti do RTV.
Slučaj? Medtem, ko smo na shodu podprli zahteve po demokratični pravni državi z evropskimi standardi, so "vstajniki" zlorabljali otroke, ki so nosili politične transparente in celo zažgali evropsko zastavo. Neka TV hiša je celo posnela otroka starega okoli 10 let, ki je izjavil, naj mu karikaturist nariše Janšo, ki naj gre v Avstralijo, saj si je nabral že dovolj denarja! (mislim, da je bil Planet tv). Kje je varuh otrokovih pravic? Sram me je v kakšni državi živim!
Bodo mitingaši rešili Slovenijo? Bomo trezni prebivalci dopustili rušenje institucij države na ulici ali se bo treba na stara leta izseliti?«
Iva Pavlin Žurman, Solkan
Objavljamo tudi prepis zadnjega Dnevnikovega Izbora:
JAMNIK: Vuk Čosić, dobrodošli v studiu.
VUK ČOSIĆ: Dober dan.
JAMNIK: Dober poznavalec kulture dialoga na spletu je, kakšna je vaša ocena, se ta nivo kulture, jezika in pogovora dviguje ali spušča?
VUK ČOSIĆ: Moj vtis je, da se spušča, imam vtis, da je to iz nekih razlogov, vidim neke akterje v tem javnem dialogu, ki so zelo močno zainteresirani za to nižanje kulture.
JAMNIK: Na spletu zadnje čase najbolj spremljamo pravzaprav Twitter, kar veliko političnih strank, drugih organizacij, vse več ljudi ga uporablja kot uporabno sredstvo za komuniciranje z javnostjo, papež ima svoj profil, tudi britanska kraljica. Vi ste nam izbrali dva primera neprimerne komunikacije, pravzaprav ne dva, eden bo pozitiven primer, dva ste izbrali in jih bova pogledala in pokomentirala, zakaj kakšen je primeren in zakaj ne. Prvi je premierov Janše: >>Skupinica ultralevičarskih skrajnežev z avtorjev komunistične represivne zakonodaje na čelu onečastila spomin na Roško<<, je zapisal premier. Kakšen je vaš komentar:
ČOSIČ: Ne bi šel v vsak element analize. Gre preprosto za neko idejo plasiranja čim bolj strupenih gradnikov, s katerimi oborožiš gorečneže, ki bodo potem med ljudstvom posejali več razdora. In to je en mali dokaz, da mi nimamo zdaj neko fantomsko množico anonimnih uporabnikov interneta, ki se obnašajo nenavadno ali nečloveško. Tu imamo malo bolj direkten kazalec, kdo se aktivno ukvarja s tem in to nas mora zanimati.
JAMNIK: Tu gre za zelo neposreden nagovor?
ČOSIČ: Ja, tako kot se v svetu politika ukvarja s tvitanjem, delno znotraj političnega marketinga, delno znotraj recimo temu tehnologije vladanja, tudi tu imamo en case, kjer se vidi neko kulturo in se vidi en manir.
JAMNIK: Še en drug tvit bova pogledala, prav tako politika, Pavla Gantarja. Ta je zapisal: >>Čas je, da se v teh težkih trenutkih narod zbere in pomaga voditeljem, ki so v težavah...<<. To je malo hudomušno...
ČOSIČ: Ja, to je očitno cinično povedano, spet ali pa raje rečimo humorno in tu je ena razlika, ki jo vidimo tudi med shodi. Danes smo imeli dva v Ljubljani na izbiro. Na enem ni bilo čisto nič humora, bil je uporabljen kot predvolilni shod za neko stranko, ki se mora kmalu boriti za vstop v parlament, teh pet posto bo treba dobiti. Na drugi strani si imel shod, kjer so se ljudje smejali in tako naprje. Ta tvit mi je en tak tovrsten indikator takega obnašanja tudi naših politikov.
JAMNIK: Medijev smo se dotaknili tudi v prispevku. Novinarji imamo v tem turbulentnem obdobju, ko tviti, kar dežujejo, včasih težave, kje je meja, kdaj prenehati objavljati vse, sploh kadar gre za politične tvite, kakšen je vaš nasvet?
ČOSIČ: Mediji imajo novo vlogo, ker niso več edini ponudnik vsebin, recimo temu v javnosti. Politiki so to razumeli takisto gospodarstvo in komunicirajo direktno, mediji so tu, da bi bili kot nek ojačevalec. In da, težko je, ker se istočasno mediji ukvarjajo z lastno identiteto. Važno je se zavedati, kdaj te izkoriščajo. Mediji šele počasi začenjajo štekati, kje so ratali izkoriščali.
JAMNIK: Važno je, da začenjamo.
ČOSIČ: Mhm.
JAMNIK: Najlepša hvala za ta pojasnila.