Če bomo nadaljevali z dosedanjo destruktivno politiko upravljanja in gospodarjenja, nas čaka nadaljevanje zaostajanja za razvitimi državami, na koncu pa razvojni, moralni in finančni bankrot, so prepričani podpisniki Memoranduma o odgovorni prihodnosti. Zato menijo, da so spremembe nujne, predvsem glede dosedanjih vzorcev vodenja države.
Zavod za odgovorno prihodnost - Gibanje odgovornih predstavljajo posamezniki z različnih področij, od družbenih ved do gospodarstva in prava. Skupaj so pripravili omenjenih memorandum, pod katerega se je prvi podpisal novinar Dejan Steinbuch. Svoje podpise pa so med drugim prispevali nekdanji vrhunski alpski smučar in poslovnež Jure Košir, predsednik uprave Simobila Dejan Turk, direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič, ekonomist Matej Lahovnik, odvetnika Jani Soršak in Nina Zidar Klemenčič, sociolog Urban Vehovar, poslovneža Franci Pliberšek in Peter Polanič ter literat Mitja Čander.
Podpisniki dokumenta so zapisali, da smo se kot narod in država znašli na prelomni točki, recesija pa nas je potegnila še globlje v družbeno, politično, socialno in pravno krizo.
Kot navajajo, v Sloveniji še nismo vzpostavili pravega konkurenčnega tržnega gospodarstva v vseh panogah, prav tako ne plačilne discipline in transparentnega sistema javnega naročanja, skozi katerega se odpirajo vrata v sistemsko korupcijo. Priče smo t.i. ujetju države ter medsebojni prepletenosti politike in državnih podjetij, so dodali. K večjemu razvojnemu zaostanku v primerjavi z evropskim povprečjem sta prispevala tudi neučinkovit pravosodni sistem in sporne menedžerske prakse, še menijo.
In če želimo ohraniti svojo nacionalno suverenost, moramo po njihovih navedbah spremeniti vzorce vodenja, po katerih smo kot družba in država delovali v zadnjih dveh desetletjih. Če hočemo kot država preživeti, potrebujemo konkurenčno gospodarstvo, učinkovit javni sektor, kakovostne institucije vzgoje in izobraževanja ter mednarodno uveljavljene univerze.
Prav tako so po mnenju gibanja nujni ukrepi za konsolidacijo javnih financ. A kot pravijo v gibanju, zaposleni v javnem sektorju pogosto ne delijo usode realnega sektorja, ne upoštevajo razmer v gospodarstvu in "zaradi tega prek svojih sindikalnih voditeljev otežujejo možnost iskanja nujnih kompromisov".
V gibanju zato pozivajo k večji odgovornosti vlade, pa tudi opozicije, sindikatov in delodajalcev za reformne procese. Kot so zapisali, sindikati zadnja leta izkoriščajo permisivno referendumsko zakonodajo in s pozivi k stavki še zaostrujejo krizo.
Glede referendumske zakonodaje zato predlagajo, naj se nekoliko zaostri. Po njihovem predlogu naj se spodnja meja zbranih podpisov za vložitev pobude dvigne na 5000 podpisov, zakonodajni referendum naj se razpiše le po odločitvi tridesetih poslancev ali na zahtevo najmanj 50.000 volivcev. Člani gibanja predlagajo tudi kvorum za veljavnost referenduma, in sicer 30-odstotni.